V nadaljevanju preberite:

Ko smo se decembra 2014 srečali z Janezom Vodiškarjem, se je njegova pot v Nemčiji komaj začela, danes pa po njej stopa kot izoblikovan, predan in samozavesten otroški srčni kirurg. Iz rodnih Trbovelj se je prebil na pomembno delovno mesto v največji pediatrični bolnišnici v Nemčiji. Zdaj v Ljubljani, ustanovi, kjer je bil deležen mačehovskega odnosa, nujno potrebujejo njegovo znanje in veščine. Sestali se bodo danes.

Pred 10 leti je na vprašanje, če bi se vrnil, odgovoril, da le v razčiščene, urejene razmere. »Videti moram neko perspektivo, postaviti je treba temelje, ki bodo držali prihodnjih dvajset let. Nekaj, kar bo trajno, sicer nima smisla. Spet bi izgubljal čas, energijo in voljo,« je bil odločen. In danes je - z vsemi izkušnjami, ki jih je pridobil še mnogo bolj odločen. V tem času se je naučil reči tudi ne, pove.