
Neomejen dostop | že od 14,99€
Točno pred dvema mesecema oziroma 24. marca smo poročali o tem, da je vrhunski češki kirurg Roman Gebauer prekinil sodelovanje z ljubljanskim kliničnim centrom. Dan po objavi članka so vodilni v UKC Ljubljana obljubili, da bodo naredili vse, da se bodo zadeve uredile in da ni razloga za skrb. Obljubili so tudi, da bodo vzpostavili stik s češkim kirurgom.
Medtem je odjeknila vest, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podal še Miha Weiss, kirurg, ki ga je Gebauer izšolal.
V zvezi s tem in prihodnostjo otroške srčne kirurgije so danes ob 12. uri spregovorili generalni direktor UKC doc. dr. Marko Jug, strokovni direktor doc. dr. Gregor Norčič, strokovni direktor pediatrične klinike doc. dr. Marko Pokorn, strokovni direktor kirurške klinike doc. dr. Ivan Knežević, predstojnik KO za kirurgijo srca in ožilja asist. dr. Nikola Lakič in vodja Centra – oddelka za otroško kirurgijo Robert Kordič.
Gebauerja smo v začetku maja vprašali, ali so ga iz UKC že kontaktirali glede možnega nadaljnjega sodelovanja, a se na naša vprašanja še ni odzval.
Prihodi češkega kirurga v Slovenijo
Leto 2021 – 8 prihodov, pomagal pri 25 operacijah
Leto 2022 – 7 prihodov, pomagal pri 20 operacijah
Leto 2023 – 2 prihoda, pomagal pri 7 operacijah
V povprečju operirajo okoli 120 otrok na leto, približno 100 otrok sta torej samostojno operirala Miha Weiss in Igor Šehić (kirurg iz Beograda, ki so ga že pred časom zaposlili v ljubljanskem UKC). Glavnino operacij je opravil Weiss.
Konec marca smo sicer poročali, da je generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug držal obljubo in stopil v stik s češkim kirurgom. V. d. strokovnega direktorja UKC doc. dr. Gregor Norčič je na vprašanje, ali bi Gebauer prišel v UKC Ljubljana, če bi ga jutri nujno potrebovali, je v. d. strokovnega direktorja glede na informacije, ki jih je tedaj imel, odgovoril pritrdilno.
Vodilni možje ljubljanskega kliničnega centra so na današnji tiskovni konferenci povedali, da program poteka nemoteno, a da se obetajo kadrovske spremembe, saj jih zapušča tudi dr. Weiss. Kaj ga je prignalo do te odločitve? Kaj je zahteval, pa mu niso mogli ugoditi?
V. d. strokovnega direktorja doc. dr. Gregor Norčič je dejal, da na to vprašanje ne more odgovoriti, ker je problem, da je Weiss v pogovorih o delovanju centra za obravnavo otrok s prirojenimi srčnimi napakami izražal nezadovoljstvo z razmerji med različnimi profili zdravnikov, konkretno pa ni ponudil alternativne možnosti. »V več razgovorih sem ga pozval, naj jasno pove, kako misli, da bi zadeva bolje delovala, naj stvari definira sam,« je povedal Norčič in dodal, da niso dobili nobenega prispevka.
Weiss je bil že od leta 2019 vodja centra za kardiokirurško obravnavo otrok, ki pa je obstajal le formalno. Zdaj so želeli procese v tem centru formalizirati, določiti pravila. Po besedah Norčiča je bilo v načrtu, da bi poslovnik dodelali do junija, zato so se tudi že lotili sistematizacije delovnih mest: v centru bi delovalo 17 zdravnikov štirih specialnosti. »V ciljni ravnini sem si predstavljal, da se sestanemo z vsemi vpletenimi in se dogovorimo, kaj bi še popravili, a do tega nismo prišli, ker je vodja ocenil, da se stvar ne razvija dovolj hitro.«
Norčič je prvi razgovor z Weissom, ki je bil nekaj časa odsoten, opravil šele 11. aprila: »Nepošteno je, da po mesecu in pol, ki je bil namenjen reševanju problematike, nekdo pravi, da se nič ne dogaja in da mu ni nihče prišel naproti.«
Spomnil je še, da je funkcijo strokovnega direktorja nastopil na dan zadnje konference na temo otroške srčne kirurgije in se je torej začel s to problematiko takoj ukvarjati. V mesecu in pol intenzivnega reševanja položaja pa mu, kot kaže, ni uspelo govoriti s češkim kirurgom, je pa bil z njim v stiku generalni direktor. Dogovorila sta se, da organizirajo spletno srečanje po tem, ko bo dodelana vizija osamosvojitve centra in bodo stvari bolj jasne. »V veliko strokah morajo sprejeti nova pravila igre, sicer stvar lahko razpade, zato je treba premišljeno in konsenzualno ravnati, to pa zahteva čas,« je pojasnil Jug.
Z Weissom je govoril danes zjutraj, a je ta vztrajal, da je odstopna izjava nepreklicna, ker se ne deluje po pričakovanjih. »A nekaj so pričakovanja, nekaj pa možnosti,« meni Jug, ki je že začel iskati druge rešitve. Vzpostavil je stik s kirurgom Janezom Vodiškarjem, ki deluje v Stuttgartu in je pripravljen pomagati. Jug upa, da bodo sodelovanje z njim kmalu tudi uresničili. O Vodiškarju je dejal, da je bila država v preteklosti do njega precej mačehovska, a da je zdaj vseeno dobil občutek, da si želi Sloveniji nekaj dati.
»V teh dveh mesecih smo se res trudili, da bi naredil korake naprej. Upali smo, da nam bo Weiss predlagal strukturiran dokument, da bi lahko uredili poslovnik in bi center lahko zaživel. Zato nas je toliko bolj prizadelo, ko sem bil v torek informiran, da je dal odpoved. Sredi bitke za izboljšave nas zapušča eden naših glavnih akterjev,« je sklenil Jug. Tvegali smo razpad centra zaradi ene osebe, zdaj pa nas ta oseba zapušča, je bil še kritičen.
Po besedah strokovnega direktorja Pediatrične klinike Marka Pokorna na srčno operacijo čakajo trije otroci, pri katerih bo treba poseg izvesti v mesecu ali dveh. Dejal je, bodo vzpostavili stik s tujima centroma, da jih operirajo tam: »Že predhodno je bilo na konziliju sklenjeno, da se bodo ti otroci zdravili na tak način.« Načelno bi, če bi prišel Gebauer, ti otroci lahko bili operirani v Sloveniji, je še dodal.
Weiss, ki mu torej ne očitajo slabega kirurškega dela, pač pa neizpolnjevanje birokratskih nalog, je za STA navedel, da zaradi pravil komuniciranja v UKC Ljubljana ne sme dajati izjav. Tudi sicer nima namena prati umazanega perila v javnosti, ne glede na to, kako se je vodstvo UKC odzvalo na njegovo odpoved, je dodal.
Odziv Društva Viljem Julijan na razmere na otroški srčni kirurgiji v UKC Ljubljana
Danes smo izvedeli, da je na programu otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana dal odpoved še kirurg Miha Weiss. To je že drugi odhod otroškega srčnega kirurga iz UKC Ljubljana v zgolj dveh mesecih.
V Društvu Viljem Julijan smo ob tej novici šokirani in izjemno zaskrbljeni. Sprašujemo se, ali je za otroke s prirojenimi srčnimi napakami v Sloveniji sploh še ustrezno poskrbljeno. Menimo, da bi morali na UKC Ljubljana že z odhodom vrhunskega češkega otroškega srčnega kirurga Romana Gebauerja zazvoniti vsi zvonci in bi morali odgovorne spodbuditi k aktivnemu ukrepanju ter ureditvi razmer na otroški srčni kirurgiji, ki več kot očitno nikakor niso v redu. Zdaj pa bi morali z odhodom dr. Weissa zvoniti že alarmi. Skrbi pa nas, če so odgovorni v UKC Ljubljana glede na dogajanje v zadnjih dveh mesecih in odhoda dveh najboljših kirurgov dejansko sposobni prepoznati problematiko in urediti situacijo ter zagotoviti ustrezno delovanje programa otroške srčne kirurgije. Najbolj pa nas seveda skrbi za otroke s prirojenimi srčnimi napakami, ki so izjemno ranljiva in življenjsko ogrožena skupina bolnikov.
Ob tem ponovno podajamo naš apel vodstvu UKC Ljubljana, da nemudoma in v najkrajšem možnem času končno prepozna, da razmere v programu otroške srčne kirurgije očitno niso ustrezne in da tokrat končno naredi resnično vse v svoji moči, da najde ustrezno rešitev, da bo lahko program otroške srčne kirurgije ustrezno nemoteno potekal in da bodo vsi slovenski otroci s prirojenimi srčnimi napakami dobili ustrezno in pravočasno zdravstveno oskrbo in obravnavo. V Društvu Viljem Julijan si pri tem želimo, da bi imeli na UKC Ljubljana ustrezen strokovno in izvedbeno celostni program otroške srčne kirurgije, ki bi ustrezne operacije in posege zagotavljal vsem otrokom s prirojenimi srčnimi napakami, in da otroci na operacije ne bi več hodili v tujino, razen v najbolj izjemnih primerih. Verjamemo, da bi moral biti takšen multidisciplinaren program otroške srčne kirurgije v našem nacionalnem interesu in da bi morali imeti za to poseben center, kot so strokovnjaki že večkrat opozorili. Globoko smo razočarani nad tem, da so razmere v UKC Ljubljana očitno tako neustrezne in tako slabe, da sta v kratkem času sodelovanje prekinila že kar dva kirurga.
Prirojene srčne napake so redke bolezni in v Sloveniji se vsako leto rodi okrog 140 otrok s prirojeno srčno napako, pri tem jih ima slaba polovica težjo srčno napako in potrebujejo operacijo v prvem letu življenja. Med temi jih ima okrog 20 do 25 kritično srčno napako, ki zahteva kirurški poseg že v prvih 28 dneh življenja. Nedopustno je, da ne bi bilo ustrezno poskrbljeno za tako ranljivo skupino otrok, ki imajo življenjsko ogrožajoča in življenjsko kritična zdravstvena stanja.
Zato resnično z vso mero odločnosti pozivamo vodstvo UKC Ljubljana, da nemudoma reši nastalo situacijo, hkrati pa se zavezujemo temu, da se bomo v našem društvu borili, da se v Sloveniji ustanovi ustrezen center otroške srčne kirurgije, ki bo imel vse potrebne strokovne kapacitete za obravnavo vseh otroških pacientov.
Hvala, ker berete Delo.
Dejstva niso stvar okusa. So stvar izbire. Izberite Delo za samo 14,99 EUR na mesec!
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Naj povem svojo zgodbo. Jaz imam otroka, ki je se je leta 2013 rodil s takšno težko srčno napako (VSD). Brez takojšnjega ukrepanja bi v nekaj dneh umrl. Takrat smo padli v ta "sistem", v katerem sta bila glavna akterja dr. Michaly in Blumauer. Načeloma se v takšnih primerih naredi 1 premostitvena operacija pri 3 tednih, nato pa se po 1. letu naredi še ena operacija s popolno korekcijo. Po tej drugi korekciji (če je vse optimalno), otrok načeloma lahko živi normalno življenje. Ko so operirali mojega otroka (prva je bila kake 3 tedne po rojstvu), so delali napako za napako. Tako, da je zaradi napak pri operacijah prestal 3 operacije na odprtem srcu do svojega 3. meseca. - operacija 1: kirurg odpre prsni koš in ugotovi, da stanje ni takšno, kot je bilo na magnetni resonanci, ne naredi nič in ga nazaj zapre - operacija 2: odpre prsni koš, naredi korektivni poseg, kot je bilo predvideno za prvo operacijo, ne zapre botalijevega voda. Botalijev vod je potrebno zapreti (po navadi se resda
po navadi se resda zapre sam od sebe, vendar se pri našem otroku to na žalost ni zgodilo). Zaradi nezaprtega botalijevega voda, otroka ni bilo možno ekstubirati. V tem trenutku je že 2 meseca v intenzivni negi intubiran in sediran. Zaradi tako dolgotrajne in intubacije se začnejo pojavljati infekcije) - operacija 3: zapiranje botalijevega voda s kovinsko sponko. Pri tej operaciji je kirurg po nesreči poleg botalijevega voda delno prekinil še glavno pljučno arterijo (tega seveda v tistem trenutku še nismo vedeli) Ko tudi po 3. operaciji otrok ni bil stabilen, so predlagali še 4. operacijo (popolno korekcijo, ki se načeloma dela pri 1 letu). Z ženo sva takrat ta poseg zavrnila. Po zavrnitvi posega sva začela iskati opcije za operacijo v tujini, vendar je to bila v našem sistemu takrat praktično nemogoče, razen, če si bil samoplačnik (takšna operacija stane ranga 100.000 EUR). ZZZS je vehementno zavrnil vse prošnje za zdravljenje v tujini. Vse napake pri operacija so dokazljive in jih
Vse napake pri operacija so dokazljive in jih je UKC tudi priznal s kasnejšo sodno poravnavo) Navkljub vsemu smo imeli veliko srečo, da se je otrok navkljub ne izvedbi 4.operacije v dveh tednih uspel "sestaviti" in je bil uspešno ekstubiran. Čez 14 dni smo bili doma s krasnim on »zdravim« otrokom. Če bi ga pustila na 4. operacijo, ga po mojem mnenju danes ne bi bilo med nami. Ker se je sistem takrat čisto porušil, smo dobili možnost operacije v Muenchenu (Deutsche Herz Zentrum), kjer so v naslednjih 3 letih izvedli še dve operaciji: -4. operacija: razreševanje napake našega kirurga pri 3. operaciji (ko je delno prekinil pljučno arterijo). - 5.operacija: popolna korekcija Danes imamo ob sebi čudovitega in zdravega 10 letnika. V Muenchenu so zadeve štimale, tam imajo ekipe kirurgov, ki so resnično usposobljeni. Celoten sistem deluje ko urica. Ko malo pogledaš njihovo domačo stran, za enega svojih večjih uspehov štejejo, da so že v začetku 90. let postavili sistem upravljanja ka
upravljanja kakovosti zdravljenja. Tedaj sem se tudi pogovarjal z glavnim kirurgom, ki mi je dejal, da imajo dogovor z Ljubljano, da bi Ljubljana postala nekakšna izpostava Muenchenskega centra za Balkan. Muenchen je sicer že vsa leta preveč zapolnjen, saj velik del južne Evrope pošilja svoje težje primere v ta center in bi jim takšno sodelovanje tudi odgovarjalo. Ljubljana je bila nekako primerna, saj ima s pediatrično kliniko dovolj dobre materialne pogoje. Kot lahko vidimo se zaradi nesposobnosti in fovšije že več kot deset let ni naredilo prav nič na tem področju. Glavni problem je nesposobnost, neorganiziranost in tipično slovensko, »fovšija«.