Ker sistem ne deluje, ne bodo vsi otroci pregledani

Nekateri šolski dispanzerji na ­sistematskih pregledih niso tako polni kot prejšnja leta. Prenov­ljen pravilnik za izvajanje preventivnega varstva namreč ne omogoča šolam, da podatke o učencih in dijakih (ime, priimek, naslov in razred) brez soglasja­ staršev pošljejo zdravstvenim ustanovam. Sistem, po katerem bi zdravstvo pridobivalo podatke samo in ki bi ga moral vzpostaviti NIJZ, pa še ne deluje, vzpostavili naj bi ga prihodnje leto. Zdravstvene ustanove zdaj ne vedo niti, koga ni bilo na pregled, da bi ga povabile same. Varuh človekovih pravic je pozval k takojšnji rešitvi, saj je škoda lahko nepopravljiva.

Ena izmed šol je v minulih tednih obvestila zdravstveni dom, da je v razredu 27 otrok, soglasje, da šola posreduje podatke o otrocih, je podalo samo 14 staršev. Zdravstveni dom ve, da bi še 13 otrok moralo biti pregledanih, a ne vedo, kdo so. Kako naj jih povabijo na pregled? »Brez šol, ki nam pošiljajo podatke, ne moremo narediti ničesar. Zaradi tega zapleta je kršena pravica vsakega otroka in mladostnika do preventivnega pregleda. Težava je bolj očitna pri srednješolcih. Ob tem, da se srednješolci lahko sami odločijo za cepljenje proti HPV, ki jim ga ponudimo, ker je to njihova pravica. Ne nazadnje samoplačniško en odmerek stane 68 evrov,« je dejala podpredsednica sekcije za primarno pediatrijo Anita ­Friškovec.

Pediatri in šolski zdravniki v skrbeh za zdravje otrok in mladostnikov

Osnovnošolce na sistematičnih pregledih med drugim čakajo obvezna cepljenja proti hepatitisu in davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, v srednji šoli je obvezno cepljenje proti tetanusu. Toda sistematski pregledi so še veliko več kot to, je poudarila Anita Friškovec. »Pred kratkim sem pregledala deklico, ki je imela povsem porezane noge in roke. Vprašala sem jo, koliko časa to že traja, pa mi je odgovorila, da eno leto. Eno leto, pa tega nihče ni vedel?! Deček mi je povedal, kako ga obremenjuje, ker se vsak drugi dan seli, enkrat k mami, drugič k očetu. Pravzaprav nima doma, ker kar naprej potuje. Mislite, da bi to povedal, če bi bil kdo od staršev zraven? Bojimo se, da bodo zaradi teh zapletov s podatki izpadli najbolj ranljivi, tisti, ki bi te preglede najbolj potrebovali. To je razgradnja sistema ­preventive!«

Molk pristojnih

Ministrstvo za izobraževanje je šolam konec avgusta poslalo okrožnico, da naj z izvajalci preventivnih pregledov sodelujejo kot doslej, a dodalo, naj za posredovanje podatkov o učencih oziroma dijakih pridobijo predhodno privolitev staršev. Z ministrstva so odgovorili, da so šolam to sporočili, ker prenovljen pravilnik tega ne dovoljuje več. Težava je nastala na strani zdravstva, kot je razumeti odgovor šolskega ministrstva. »Po novem bo podatke o učencih in dijakih za centralni register podatkov o pacientih za zbirko podatkov upravljavec zbirke pridobival neposredno od ministrstva za izobraževanje. Posredovanje podatkov bo potekalo avtomatizirano s povezavo ustreznih zbirk podatkov, ki pa še ni vzpostavljena, saj mora zdravstveni resor ustrezno nadgraditi svoj informacijski sistem, kar načrtujejo prihodnje šolsko leto.«

Neuporabljeni podatki iz pregledov otrok

Nosilec preventivnega programa po novem pravilniku je NIJZ. Njihovih odgovorov in pojasnil, kako bodo uredili, da bodo vendarle pregledani vsi otroci in mladostniki ter zaščiteni najbolj ranljivi, nismo dobili, čeprav so jih obljubili. Tudi ministrstvo za zdravje ni ­odgovorilo ničesar.

Nepopravljiva škoda?

Problem sistematskih pregledov ni nov in tudi v šolah imajo z njimi precej težav. Že zato, ker v osnovnih šolah za to ni opredeljenih ur. Ministrstvo za izobraževanje je odgovorilo, da načrtujejo spremembo zakona o osnovni šoli in pravilnika o šolskem koledarju, kjer bi to uredili. V srednjih šolah je en dan v šolskem koledarju že predviden za sistematski pregled. Predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar je povedala, da še vedno posredujejo podatke zdravstvenim ustanovam. »Gledamo v dobro dijakov. Nas je pa računsko sodišče že opozorilo, da ne smemo na dan sistematskega pregleda plačati učitelja za spremstvo. Zato tega ne počnemo, dijaki gredo tja sami.«

Sistematski pregledi kot doslej in brez navodil

Da bodo težave, je predsednik zveze ravnateljev Gregor Pečan pričakoval. »Tega, kar je zdaj, nismo mi uzakonili. Smo pa prav na to opozarjali že pred štirimi leti. NIJZ je dobil nalogo, pa je ni opravil. Šole smo vedno poskrbele za prevoz otrok do zdravstvenega doma in še za spremstvo. Zdaj pa naj pridobivam še soglasja staršev? Nihče ne plača dodatnega delavca, da bo to počel. Po drugi strani, denimo, v Posavju že leta starši vozijo otroke na sistematske preglede. Ne moremo vsega narediti namesto staršev in ­zdravstva.«

Da je treba sistem preventive ohraniti, a da ni samoumeven, je že aprila 2020, ko so pripravljali prenovljen pravilnik, opozorila komisija za medicinsko etiko. Posebej so opozorili, da je treba odločno ukrepati, saj je bila že prej pravica otrok do preventivnega pregleda kršena, »ker mu je starši ne omogočijo iz različnih razlogov in na njihovo delovanje otrok ne vpliva, ker je odvisen od staršev­ske volje oziroma sposobnosti«.

Izziv, ki mu otroci niso kos

Varuh človekovih pravic je bil že leta 2019 seznanjen s tem, da je informacijski sistem neustrezen. »Varuha je NIJZ leta 2020 obvestil, da reševanje problematike poteka, kdaj se bo zgodila končna realizacija, pa nismo seznanjeni. Varuh pozdravlja prizadevanja pediatrov, ki se trudijo ohraniti visoko raven oskrbe otrok ter izboljšati sistem zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov, zato pozivamo odgovorne, da nemudoma začnejo reševati problematiko, saj je lahko škoda za zdravje otrok in mladine nepopravljiva.«