Na to, kako pomembne so oziroma bi morale biti v praksi omogočene preventivne aktivnosti v zdravstvu, so že v preteklosti opozarjale analize o zdravju in obolevanju različnih skupin prebivalstva v posameznih starostnih obdobjih in okoljih. To potrjuje tudi najnovejša analiza Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki sicer kaže na nekaj dosežkov na posameznih področjih, predvsem pa opozarja na v zadnjem obdobju skrb vzbujajoče poslabšanje skoraj vsega, kar predstavlja skrb zdrav življenjski slog, ki je eden ključnih temeljev preventive. Predvsem mladi, pa tudi odrasli se premalo gibljejo, manj ustrezno prehranjujejo, mnoge bremenijo kronične bolezni, delovno aktivni so pogosteje na bolniški.

»Preventiva in preventivni programi v zdravstvu so zagotovo pomembni za zdravje prebivalstva, še posebej za ranljive skupine, ki jim v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih pri razvoju programov posvečamo posebno pozornost. Med te spadajo tudi programi za prehrano in telesno dejavnost, v okviru katerih je NIJZ v zadnjih petih letih izpeljal korenito vsebinsko prenovo, ki je izhajala iz novih znanj klinične prehrane ter razumevanja pomena sarkopenične debelosti, kar pomeni povečani delež telesnega maščevja in zmanjšani delež mišične mase v telesu, ter podhranjenosti in s tem povezane krhkosti, predvsem pri starejših«, pojasnjujejo strokovnjaki v centru, ki je za to področje pristojen na NIJZ.

Slovenija odlična za pilotne projekte digitalnega zdravstva

Krepitev javnega zdravja

Ob tem poudarjajo, da preventivne aktivnosti v zdravstvenem sistemu predstavljajo le del aktivnosti, ki jih NIJZ izvaja za boljše zdravje ljudi v sistemu zdravstvenega varstva. »Zdravje namreč ne 'nastaja' v zdravstvenem sektorju, zdravstveni sektor predvsem zdravi že nastale bolezni in se posveča ljudem s povečanimi tveganji, ki jih želi s preventivnimi programi preprečiti. Zdravje torej nastaja in se krepi v vseh sektorjih družbe, ki s svojimi politikami vplivajo na okolja, v katerih živimo.« O tem govori tudi nacionalna zdravstvena strategija, resolucija 'Skupaj za družbo zdravja 2016–25', ki v četrtem stebru načrtuje tudi ukrepe za krepitev in varovanje zdravja, s ciljem povečanja zdravih let življenja. Ta poleg okrepitve preventivnih pristopov, zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja ter zmanjševanja neenakosti v zdravju na primarni ravni zdravstvenega varstva predvideva tudi izvajanje učinkovitih, medresorsko usklajenih ukrepov, politik in programov za doseganje najvišje ravni zdravja in blaginje prebivalcev, podporo izvajanju programov krepitve zdravja v različnih okoljih, med drugim v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, na delovnem mestu, v lokalnih okoljih, ter ohranjanje zdravja delovno aktivnega prebivalstva.

Kot še poudarjajo, so na NIJZ aktivni tudi na vseh omenjenih področjih, želijo pa, da bi država namenjala več pozornosti krepitvi dejavnosti javnega zdravja, vključno z ustreznejšim financiranjem, ki je dolgoročno dokazano stroškovno najbolj učinkovito. Smiselno bi bilo, da bi prenova programov potekala v okviru prenovljene strategije javnega zdravja.

Ukrepi za hitrejše vračanje delavcev na delo

Pospešene aktivnosti pa narekuje raziskava Panda, ki je razkrila, da se je v zadnjih dveh letih stanje predvsem pri dejavnikih življenjskega sloga poslabšalo, zato je še toliko bolj nujno učinkovito medsektorsko ukrepanje. »Zaznali smo slabše prehranske in gibalne navade predvsem pri mlajših odraslih, pa tudi pri otrocih. Mlajši odrasli so tudi mladi starši, kar pomeni, da je potrebno z ukrepi za zdrav življenjski slog podpreti predvsem mlade družine. In to ne samo glede njihove odgovornosti za bolj zdravo vedenje, ampak predvsem z ustvarjanjem možnosti, da bodo lahko bolj zdravo živeli. Prav mladi odrasli so v raziskavi Panda najpogosteje poročali o poslabšanju finančne situacije v zadnjih treh mesecih. Zato je ključno, da v sistemu izvajajo ukrepe za podporo mladim in otrokom. Dober primer je na primer uvedba telesne vzgoje v šolski kurikulum vsak dan za vse otroke, kar so nekatere države, ki so ocenile, kakšne bodo dolgoročne posledice zmanjšanja telesne dejavnosti zaradi ukrepov za omejevanje covida-19, že izvedle. Prenovljene so bile tudi smernice prehrane za starejše v domovih za starejše, tik pred izdajo so prenovljene smernice za vrtčevsko in šolsko prehrano, v pripravi pa so tudi prenovljene smernice za prehrano dojenčkov, ki podpirajo zdrave prehranske izbire v okoljih z javno organizirano prehrano in pri najbolj ranljivih skupinah.«

Presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka

Organizirani populacijski presejalni programi so najboljša možnost za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb. Že uveljavljeni so programi ZORA (za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu) in DORA (presejalni program za raka dojk) za ženske ter Svit, ki je organiziran za oba spola za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki.

»Ti programi so tudi v času epidemije covida-19 dobro delovali, saj so bili le na kratko prekinjeni. Pomembna novost je, da se na ravni EU namenja več sredstev tudi za raziskave učinkovitosti presejanja za raka pljuč, prostate in želodca, v katere se tudi v Sloveniji aktivno vključujemo,« pojasnjujejo na NIJZ.

Skrb za varno nosečnost

Preventivni program za nosečnice opravljajo praviloma izbrani ginekologi. Zdravi nosečnici pripada po veljavni zakonodaji deset preventivnih obiskov in dve ultrazvočni preiskavi. Za določene starostne skupine je brezplačno na voljo tudi presejalna preiskava za odkrivanje povečanega tveganja za prirojene kromosomske napake pri plodu. Nosečnici in spremljevalcu so na voljo tudi brezplačni tečaji »Priprave na porod in starševstvo«, ki jih izvajajo zdravstveni domovi in nekatere bolnišnice. Zdravstveni domovi, ki imajo vzpostavljene centre za krepitev zdravja, ponujajo tudi tečaje vadbe za nosečnice, ki jih izvajajo posebej usposobljeni fizioterapevti in kineziologi. Izvajanje teh tečajev je bilo zaradi epidemije okrnjeno.

Medicinski pripomočki so ključni pri reševanju življenj

Pomembno preventivno vlogo tudi pri nosečnicah opravljajo z obiski na domu patronažne medicinske sestre. Nosečnici pripada en preventivni obisk, otročnici dva, dojenčku do dopolnjenega prvega leta starosti pa šest. V določenih okoliščinah je lahko obseg preventivnih obiskov še večji, pojasnjujejo na NIJZ in dodajajo, da preventivni obiski na domu potekajo ves čas epidemije.

Preventivna prizadevanja v družinski medicini

»V Sloveniji imamo dobro zastavljene preventivne programe, kjer se presejanja na kronične nenalezljive bolezni opravljajo večinoma pri tako imenovanih referenčnih medicinskih sestrah v ambulantah družinske medicine. Vendar pa se že nekaj let srečujemo s kritičnim pomanjkanjem kadra,« pojasnjuje razmere na področju preventivne medicine v osnovnem zdravstvu dr. Rok Ravnikar, predsednik odbora družinskih zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije, sicer pa zdravnik v ZD Kamnik.

Kot je znova spomnil, že dalj časa primanjkuje tako zdravnikov kot medicinskih sester, razmere pa so se močno poslabšale v času epidemije covida-19. Predvsem diplomirane medicinske sestre je bilo treba prerazporediti na tako imenovana covidna delovišča, zato je preventivno delo zastalo. Tako ni bilo presenetljivo, da so se začela nizati poročila o slabši urejenosti kroničnih bolnikov, ki se prav tako vodijo v omenjenih referenčnih ambulantah.

»Kar zadeva dostopnosti do obravnave pri zdravniku na primarni ravni, ocenjujemo, da smo se v času epidemije precej prilagodili in nam je novo odkrite težave uspelo obravnavati. Seveda pa tam, kjer je že tako ali tako manjkalo zdravnikov, sama epidemija ni imela poglavitnega vpliva. Zaradi epidemije, opozoril in večjega nadzora pri dostopanju v zdravstvene ustanove, smo opažali tudi strah pri pacientih, nekateri pa so se izogibali obiskovanju zdravnika. To odsvetujem, saj smo sprejeli vse potrebne ukrepe, da bi zagotovili čim večjo varnost tako zaposlenih kot bolnikov. Bolniki naj v primeru novo odkritih težav ne odlašajo z obiskom ambulante.«

Glede tako imenovanih zamujenih diagnoz oziroma poznega začetka zdravljenja bolnikov Rok Ravnikar meni, da gre pri tem bolj za manj dostopne diagnostike in obravnave pri specialistih na sekundarni in terciarni ravni. Domače raziskave na to temo mu niso znane, njegove ocene razmer temeljijo predvsem na vtisih iz vsakodnevnega dela. Vsekakor pa je treba po njegovem pričakovati, da se bodo posledice vseh teh težav odkrivale še več let.

Kot predsednik odbora družinskih zdravnikov pozna razmere v zdravstvu na primarni ravni. Strinja se, da je mogoče najti tudi nekaj zglednih organizacijskih rešitev in dobrih praks, vrednih posnemanja, seveda prilagojenih razmeram, potrebam in možnostim. »Vedeti pa je treba, da primeri dobrih praks žal temeljijo zgolj na izjemni predanosti, talentiranosti in požrtvovalnosti posameznih zdravnikov ter drugih zdravstvenih delavcev. Prizadevati si moramo za take sistemske spremembe, ki bodo primere dobrih praks omogočale večini pacientov.«