Ker ni sester, ostajajo bolniške postelje prazne

Ljubljana – Zaradi pomanjkanja medicinskih sester so na Onkološkem inštitutu že 14. maja začasno zaprli del oddelka C1, s podobnimi kadrovskimi stiskami pa se srečujejo tudi drugod. V jeseniški bolnišnici zaradi premajhnega števila tehnikov zdravstvene nege trenutno nimajo zasedenih 17 bolniških postelj internega oddelka.

Z optimizacijo organizacije dela še vedno oskrbijo vse akutne paciente, a se zavedajo, da dolgo tega ne bodo zmogli. »Glede na število razpoložljivih postelj bomo verjetno s težavo v celoti realizirali delovni program na negovalnem oddelku,« so opozorili v SB Jesenice. Primanjkuje jim 17 tehnikov zdravstvene nege, tako imenovanih srednjih medicinskih sester, in 12 diplomiranih medicinskih sester. Dve tretjini od teh jih manjka na kliničnih oddelkih, kjer so obremenitve največje.

Zaradi zagotavljanja varne, kakovostne, pravočasne in strokovne obravnave in zato, da bi preprečili nadaljnje izgorevanje zaposlenih v zdravstveni negi in odhajanje zaposlenih s kliničnih oddelkov, so se odločili zmanjšati število postelj, ki so na voljo bolnikom. »Že v času pogajanj med sindikati in vlado in ob zaznavanju, da bo do omenjenih težav prišlo, smo v izogib najhujšemu (zapiranju kliničnih oddelkov) pripravili predlog sprememb nagrajevanja zaposlenih v zdravstveni negi po težavnosti delovnega mesta,« so sporočili v jeseniški bolnišnici.

V UKC Ljubljana se prav tako soočajo s pomanjkanjem osebja zdravstvene nege, a zadeve še rešujejo z veliko pomočjo zaposlenih, ki opravljajo nadurno delo, ter s študentskih delom.

Čas dopustov – kritično obdobje

Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, opozarja, da se bliža visoka sezona rednih letnih dopustov, kjer so bolnišnice že v preteklih letih zapirale oddelke, posebno tiste, kjer gre za predvidene situacije (ortopedski oddelki). »V letošnjem letu lahko pričakujemo, da bo trend zapiranja oddelkov zaradi velikega zapuščanja poklica medicinskih sester še večji,« je dejala Ažmanova. Tudi v tem mesecu se že kaže večja delovna odsotnost, saj je potrebno porabiti še zadnje dni dopusta preteklega leta. Predsednica zbornice pravi, da se je treba zavedati, da je populacija, ki je trenutno najštevilčnejša v zdravstveni in babiški negi, tista, ki spada v starostno skupino 50 let in več. Glede na podatke, ki jih vodijo v registru izvajalcev, je takšnih 9500: »To je skupina, ki ima več kot 25 let delovne dobe in je že dosegla tudi visoko število dni letnega dopusta.«

Žal se zatika tudi pri pridobivanju delovnih okrepitev iz držav nekdanje Jugoslavije. Znanje slovenskega jezika, ki je pogoj za njihovo zaposlitev pri nas, je namreč previsoka ovira: za diplomirane babice in diplomirane sestre se zahteva kriterij C1, za tehnike zdravstvene nege pa B2. Ravno v tem delu si v zbornici prizadevajo spremeniti zakonodajo.