Onkološki inštitut zaprl del oddelka

Ljubljana – Že 14. maja so na onkološkem inštitutu začasno zaprli del oddelka C1. Zaradi pomanjkanja srednjih medicinskih sester morajo bolnike prerazporejati na druge oddelke.

Viljem Kovač, strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana (OI), je povedal, da začasno zaprtje dela oddelka C1 zahteva več organizacijskih naporov: »Upamo, da bo ukrep res kratkotrajen, saj se trudimo zaposliti nove medicinske sestre. Znano je, da je pomanjkanje srednjih medicinskih sester že dolgo problem v vsej državi.«

Na oddelku C1 – desno se zdravijo bolniki s pljučnim rakom, na oddelku C1 – levo pa bolnice z ginekološkim rakom, predvsem z rakom na jajčnikih, in bolniki z malignim melanomom ter rakom v prebavilih. Na oddelku je 34 bolniških postelj in 15 bolniških postelj dnevne bolnišnice, nahaja pa se v prvem nadstropju stavbe C. Po Kovačevih besedah se vse več onkoloških bolnikov zdravi v dnevnem hospitalu, kjer prejemajo sistemsko zdravljenje in ta oddelek širijo.

»Od skupaj šestih sob oddelka C1 smo že v preteklosti dve sobi uporabili tudi za dnevni hospital, saj se število bolnikov, ki potrebujejo samo slednjega, povečuje. Tako so tudi zdaj vsaj tri sobe na oddelku C1 – desno čez dan polne.«

Prazne torej ostajajo tri sobe, bolnike, ki bi potrebovali tamkajšnjo oskrbo, pa premeščajo na druge oddelke, kjer so, kot poudarjajo na inštitutu, ustrezno oskrbovani.

Kritični zdravnik

Kirurg Erik Brecelj meni, da je delno zaprtje oddelka posledica katastrofalnega kadrovanja bivše glavne medicinske sestre in popolne norosti glede zahtev zbornice zdravstvene in babiške nege. »Tam želijo popolnoma izriniti srednje medicinske sestre, ki so za delovanje neke bolnišnice nepogrešljive, in jih nadomestiti z diplomiranimi sestrami.« Take zahteve so po Brecljevem mnenju tako nerealne, da se delo na OI lahko v trenutku ustavi, če jih bodo uresničili.



Nagajanje medicinskih sester oziroma zagovornikov njihovih interesov je Brecelj, tudi član sveta zavoda OI, podkrepil z navedbo, da že več kot dve leti sedi v komisiji za pripravo pravilnika o notranji organizaciji inštituta, ki pa ga nikakor ne morejo sprejeti – kot je navedel – prav zaradi nemogočih zahtev medicinskih sester. »Te želijo biti popolnoma samostojne, strokovno ločene od zdravnikov. Da so dale soglasje za sprejetje statuta zavoda, so na primer zahtevale, da se jih od strokovnega direktorja organizacijsko premesti pod generalnega oziroma finančnega direktorja. Dokler glavna medicinska sestra ni postala njegova pomočnica, ministrstvo za zdravje pod vodenjem nekdanje ministrice Milojke Kolar Celarc in njene desne roke Petra Požuna (višjega medicinskega tehnika in diplomiranega ekonomista) ni dalo soglasja za nov statut. Danes je glavna medicinska sestra odgovorna finančni direktorici, ne pa strokovnemu direktorju, ki mora skrbeti za strokovno delo v bolnišnici,« opisuje srž problema Brecelj. Poudaril je še, da v Sloveniji nimamo, razen redkih izjem, specializacij za medicinske sestre: »Jih pa po končanem študiju zdravstvene nege veliko študira še menedžment. Stroka je v zdravstveni negi postala sekundarnega pomena.«

Delo medicinske sestre z bolniki ima Brecelj za poslanstvo: »V Sloveniji pa je očitno za vodstvene medicinske sestre sramota. Pomembno je končati menedžment in se ločiti od zdravnikov. Žal se s tem ločujejo od bolnikov.«

Peter Požun, predsednik sveta zavoda OI, o Breclju pravi, da stalno širi neutemeljene izjave o delu sveta inštituta in delu tamkajšnjih članov, ki po Požunovem mnenju nimajo nobene podlage in jih v vsem tem času omenjeni zdravnik nikoli ni podkrepil z dejstvi. »V svojih izjavah je kot običajno žaljiv in nesramen ter podcenjujoč do drugih, ki nimajo končane medicinske fakultete,« je Brecljeve besede komentiral Požun. Po njegovem mnenju je bila umestitev glavnih medicinskih sester na mesto pomočnic generalnih direktorjev stavkovna zahteva sindikatov zdravstvene nege in zdravstva in so jo bili dolžni realizirati v vseh bolnišnicah.



Požun je še dodal, da je za organizacijo dela in ustrezno kadrovsko zasedbo odgovorno poslovodstvo bolnišnice: »Svet zavoda, ki ga vodim, je ob vsakem letnem poročilu oziroma predlogu finančnega načrta opozarjal sanacijsko upravo na zagotavljanje ustreznih ter številčno dovoljšnjih kadrov. Iz zapisnikov sveta zavoda je to popolnoma razvidno, žal pa se gospod Brecelj kot notranji član sveta zavoda v tej zadevi ni nikoli oglasil.«

Zahtevajo dostojanstvo in plačilo

Na Brecljeve ostre besede se je odzvala tudi Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege: »Ne razumem njegovih namigovanj, me pa skrbi njegovo nerazumevanje, podcenjevanje in nespremljanje razvoja stroke zdravstvene nege, kar bi od vrhunskega strokovnjaka, vrhunskega zdravnika pričakovala.«
 
Izpostavlja, da Brecelj govori o srednjih medicinskih sestrah, ki jih izobraževalni sistem že od leta 1984 ne 'producira' več: »Verjetno govori o tehnikih zdravstvene nege, ki opravljajo zahtevna dela, imajo znanje in z delom pridobljene izkušnje – nimajo pa formalne izobrazbe, ustreznega plačila in pogojev dela, niso ustrezno pravno zavarovani in nimajo ustreznega statusa. Ali morda govori preprosto o tem, da so oziroma bodo medicinske sestre preveč izobražene?«



38. člen novele zakona o zdravstveni dejavnosti ter dokument poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege, ki jih je Zbornica – Zveza pripravila v sodelovanju z razširjenim strokovnim kolegijem za zdravstveno in babiško nego, po zagotovilih Ažmanove odpravljata med drugim tudi krivice, »ki so bile storjene ravno ljudem, ki jih opisuje gospod Brecelj kot 'srednje' medicinske sestre.«

Prva dama zbornice poudarja, da ne bodo ti ljudje izrinili nikogar, jim bodo pa vrnili dostojanstvo, plačilo, pravno varstvo za opravljanje plemenitega poklica – navsezadnje jim bodo vrnili status. »In da – današnji izobraževalni sistem v zdravstveni negi producira štiri ravni kadrov, in sicer bolničarja negovalca, tehnika zdravstvene nege, medicinsko sestro ter magistre in doktorje zdravstvene nege. Ljudje pa bodo tiste, ki jih obiščejo ob bolniški postelji, jim namenijo lepo besedo, razumevanje in poskrbijo za njihovo zdravstveno nego, vedno imenovali preprosto – medicinska sestra.«
 
Kadrovanja na OI Ažmanova ni mogla komentirati, je pa spomnila, da na kronično pomanjkanje kadra v zdravstveni negi v Zbornici – Zvezi glasno opozarjajo že zadnjih 15 let: »Sicer pa to ni le slovenski problem – ocena je, da bo do leta 2030 na svetu primanjkovalo več kot devet milijonov medicinskih sester. To je dejstvo in zavedati se moramo, da bo to svetovno pomanjkanje povzročilo v državah, kjer poklic medicinska sestra ne bo ustrezno reguliran in priznan, še večje pomanjkanje kadra (posledično se bo zapiralo še več oddelkov) in s tem bistveno poslabšalo zdravstveno varstvo ljudi.«
 

Neuspešni razpisi

Letos sta inštitut zapustili dve diplomirani medicinski sestri in šest srednjih medicinskih sester. Delo z onkološkimi bolniki zahteva specifične veščine, medicinskih sester pa za tovrstno težje delo zaradi plačne uravnilovke ne morejo nagrajevati, zato si te posledično poiščejo manj zahtevna dela v drugih ustanovah, zasebnih praksah ali pa odidejo na bolje plačana delovna mesta v tujino. Na OI so tako obsojeni na stalno objavljanje in ponavljanje razpisov.

Zdaj končujejo izbiro kandidatov, ki so se odzvali na razpis za šest prostih delovnih mest srednjih medicinskih sester. Razgovore bodo opravili prihodnji teden: »Hkrati že pripravljamo ponovitev razpisov za diplomirane medicinske sestre prihodnji teden.«