V nadaljevanju preberite:

Bilanca tragedije v dvorani Crocus City Hall na robu Moskve je vse bolj grozljiva. Napad, ki se je zgodil le pet dni po predsedniških volitvah, je zahteval že najmanj sto štirideset mrtvih, približno tristo je ranjenih. Takšnega pokola v Rusiji ni bilo vse od Beslana pred dvajsetimi leti, ko je v krvavi drami v tamkajšnji šoli umrlo 384 ljudi, od tega več kot polovica otrok.

Jasno je, da Kremelj ni sposoben zaščititi svojih državljanov, kar Vladimir Putin sicer vztrajno obljublja že petindvajset let. Že vse od leta 1999, ko je postal najprej premier, nato pa nekaj mesecev pozneje še predsednik države. »Teroriste bomo uničevali tudi v latrinah, če bo treba!« je, denimo, srdito grozil sredi vojne v Čečeniji.

Toda zvezna varnostna služba FSB, naslednica KGB (bistvo je isto, le ime je drugačno), ki je pod Putinom postala nekakšna država v državi, je v zadnjih letih očitno povsem zamešala prioritete. Najpomembnejši nalogi sta nenadoma postali uničujoča vojna v Ukrajini in boj proti domači opoziciji, medtem ko so bile vse druge, veliko resnejše (islamske) grožnje nekako potisnjene v ozadje. Napaka, zaradi katere bi v vsaki drugi državi letele glave, v Rusiji pa za takšne katastrofalne zdrse delijo celo državna odlikovanja. Lojalnost je pač v diktaturah pomembnejša od kompetentnosti.