Kar petina slovenskih nosečnic se sooča z depresijo

Samomor je glavni vzrok maternalne umrljivosti (umrljivosti žensk v nosečnosti oziroma v 42 dneh po koncu nosečnosti zaradi kakršnega koli vzroka, ki je povezan z nosečnostjo ali s postopki v nosečnosti) tako pri nas kot v preostalem razvitem svetu. Ker skoraj petina slovenskih nosečnic sodi med ranljive skupine in bi bilo ob ustreznem ukrepanju mogoče preprečiti najhujše, so slovenski zdravniki v okviru projekta PODN (Prepoznavanje odvisnosti, duševnih motenj in nasilja v obporodnem obdobju) sprejeli sistemske ukrepe za njihovo pravočasno prepoznavanje.

Motnje, ki zahtevajo obravnavo

Od 15 do 20 odstotkov slovenskih nosečnic se sooča s obporodno depresijo in anksioznostjo, 20 odstotkov jih kadi, okoli 30 odstotkov žensk uživa alkohol. Od 10 do 15 odstotkov odraslih žensk je žrtev nasilja, štirje odstotki celo med nosečnostjo, nosečnice se soočajo tudi z odvisnostjo od prepovedanih drog. Vse to se pogosto prepleta, kar pomeni, da kar 15 odstotkov vseh nosečnic v Sloveniji dosega klinične kriterije za vsaj eno od naštetih motenj, ki bi zahtevala ustrezno obravnavo.

Ne samo da fizično nasilje, denimo brca v trebuh, lahko povzroči splav, poškodbo otroka ali celo njegovo smrt, še zdaleč nezanemarljive so tudi posledice psihičnega nasilja, ki se pogosto izražajo v anksioznosti in depresiji, kar pa lahko v skrajnem primeru privede celo do samomora. »Depresija v nosečnosti poslabšuje zdravje nosečnice, te ženske imajo dvakrat večje tveganje za razvoj nosečnostne sladkorne bolezni in se večkrat zatekajo v različne odvisnosti od alkohola, drog ... Vse to škoduje tudi plodu. Otrok je lahko hipermotoričen, zaostaja v rasti, se prezgodaj rodi ali trpi za hiperkinetično motnjo. Po porodu imajo take ženske veliko težav pri navezovanju stikov z otrokom. Z njim se v ključnih prvih šestih mesecih, ko naj bi bila v harmonični simbiozi, manj pogovarjajo in tudi manj neverbalno komunicirajo. Depresivne mame imajo več težav z dojenjem, otroci večkrat iščejo stik z mamo, pa ga ne dobijo, imajo težave s spanjem ter tudi pozneje težave v celostnem razvoju; vedenjskem, čustvenem, socialnem, kognitivnem … V adolescentnem obdobju doživljajo več čustvenih stisk,« je povzela doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja, specialistka klinične psihologije z Ginekološke klinike Ljubljana.

Hitro ukrepanje

Seveda ujetost v nasilje, depresija in anksioznost (najpogosteje) niso težave, ki pridejo z nosečnostjo, so pa ključni trenutek, da jih zdravniki lahko prepoznajo in ustrezno obravnavajo. Znano je, da depresivne matere manjkrat obiskujejo zdravnika, svoje stiske in težave skrivajo, o njih niso pripravljene spregovoriti, na zunaj pa jih ne kažejo. Toda ker je za nosečnice pri nas predvidenih deset rednih pregledov in dva ultrazvočna, je obdobje pogostega stika z zdravstvenim osebjem priložnost za spremembe in pomoč. »Nosečnice in doječe matere imajo prednost pri obravnavi, tako da v teh primerih čakalnih dob praviloma ni. V obporodnem obdobju je čas zelo pomemben, saj so prvi meseci otrokovega življenja temelj za vse življenje. In zato je tako pomembno, da hitro ukrepamo,« je poudarila in dodala, da se kot nov začetek kaže tudi prihod novega družinskega člana. Po opažanju zdravstvenih delavcev se v zadnjih letih kaže, da veliko nosečnic trpi tudi zaradi odnosov na delovnem mestu, strahu pred izgubo službe in stresa, ki se prav tako lahko izraža kot anksioznost, tudi depresija. 

Če depresivna ženska pride v obravnavo pravočasno, včasih zadostuje že pogovor, kako ukrepati in pomagati. Uspešna je tudi psihoterapija in vedenjsko-kognitivna terapija, pri srednjegloboki ali hudi depresiji pa je običajno predpisano zdravljenje z antidepresivi, ki so varni za nosečnice in plod, ženska, ki jih jemlje, pa lahko tudi doji. »Veliko več škode naredimo, če depresije ne zdravimo,« še opozarja psihologinja in dodaja, da je pri vsem zelo pomembna podpora partnerja, širše družine oziroma socialne mreže nosečnice ali matere. Kot opažajo, se je v zadnjih tridesetih letih ozaveščenost glede psihičnih motenj le povečala, zmanjšala pa se je njihova stigmatiranost. »Zdaj spremenjeno vedenje pri ženi opazijo tudi moški, tako da nas pokličejo in vprašajo za pomoč ter so pripravljeni sodelovati.«
 

Ni varne količine alkohola

V želji izboljšanja obporodnega varstva želijo perinatologi pod okriljem Združenja za perinatalno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu uvesti presejanje na tem področju. V sodelovanju s Slovenskim društvom za psihosomatiko v ginekologiji in porodništvu, Porodnišnico Ljubljana in ministrstvom za zdravje so v zadnjih dveh letih v okviru projekta PODN izdelali zbornik, pripravili presajalne vprašalnike in organizirali izobraževalne delavnice v vseh regijah za ginekološke time oziroma ginekologe, porodničarje, babice in medicinske sestre iz 27 zdravstvenih domov in vseh 14 porodnišnic po Sloveniji.

Poleg tega so natisnili in razdelili toliko vprašalnikov, da bodo zadostovali za enoletno delo v ginekoloških ambulantah. Projekt je zbudil veliko zanimanja v strokovni javnosti pri nas in v tujini, toda za njegovo nadaljevanje bodo potrebovali dodatna zagonska sredstva, saj se z letošnjim letom končuje sofinanciranje projekta, ki je v pristojnosti ministrstva za zdravje in Ginekološke klinike UKC Ljubljana, zato sredstva zbirajo tudi javno (nakazati jih je mogoče na Ultrazvočno društvo TRR SI56 0201 4008 9527 957, sklic 30052019, namen: Projekt PODN).

Zdravniki so na današnji novinarski konferenci še opomnili, da v nosečnosti ni varne količine popitega alkohola, zato nosečnicam odsvetujejo kakršnokoli uživanje alkohola. Tudi v nasprotju z ljudskim prepričanjem o koristnosti pitja piva to med dojenjem ne spodbuja tvorbe mleka, ampak nasprotno povzroča motnje spanja, psihomotorične spremembe in spremembe rasti novorojenca. Za nosečnice, matere in novorojence pa je zelo pomembna ustrezna obravnava tudi v primeru zlorabe drog.