Kakšni so varstvo pred utopitvami, preventivni ukrepi in izvajanje nadzora

V zadnjih desetletjih se število utopitev na 100.000 prebivalcev vztrajno zmanjšuje, kar ministrstvo za obrambo v sporočilu za javnost pripisuje boljši organiziranosti in izvajanju ustreznih preventivnih ukrepov, saj njihovo poznavanje lahko prepreči ali pa vsaj zmanjša posledice nesreče. 

Pri izvajanju zakona o varstvu pred utopitvami so v pristojnosti Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje predpisani ukrepi za varstvo pred utopitvami na kopališčih, programi usposabljanja za reševanje iz vode in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati reševalci iz vode ter osebe, usposobljene za reševanje iz vode.

Področje varstva pred utopitvami ter izvajanje nadzora nad ukrepi za varstvo pred utopitvami sta predstavili mag. Mojca Zupan z Uprave RS za zaščito in reševanje in mag. Romana Lah z Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:


 
»V vročih poletnih dneh se reke, jezera, gramoznice … spremenijo v priložnostna kopališča, oživijo tudi nekatera bazenska in naravna kopališča, priljubljene so adrenalinske dejavnosti, kot so rafting, soteskanje, kar sicer ugodno vpliva na zdravje in počutje, a je lahko voda nevarna in je pri izvajanju aktivnosti ne smemo podcenjevati,« je uvodoma povedala mag. Mojca Zupan, vodja sektorja za preventivo in načrtovanje pri upravi. Opozorila je, da se je treba zavedati dejavnikov tveganja in upoštevati osnovne preventivne ukrepe. V povprečju se je v zadnjih desetih letih utopilo enajst oseb na leto, največ prav na neurejenih kopališčih in tekočih vodah; predvsem zaradi zdrsov, kopanja pod vplivom alkohola, smrti zaradi bolezni, malce tudi zaradi neznanja oziroma slabega znanja plavanja. Ugotavljajo pa, da se v zadnjih desetih letih število utopitev zmanjšuje, kar pripisujejo tako boljši ureditvi kot tudi boljšemu izvajanju preventivnih ukrepov: tako s strani države, lokalnih skupnosti in vsakega posameznika.

Kopanje je lahko varno le na vodnih površinah, ki so temu namenjene: to so bazenska in naravna kopališča, ki imajo upravljavca in kjer skrbijo za varnost usposobljeni reševalci iz vode. Njihova naloga je opazovanje kopalne površine, vzdržujejo red, odpravljajo vzroke za nevarnosti utopitve in v primeru nesreče rešujejo iz vode in nudijo prvo pomoč. Naloga kopalcev je, da upoštevamo kopališki red in navodila reševalcev iz vode.


 
»Kopamo se tudi na območjih, ki so brez upravljavca, kjer se ljudje kopajo in kopanje pa ni prepovedano. Na teh kopalnih območjih se kopamo na lastno odgovornost, za varnost kopalcev posebej ni poskrbljeno, območje je označeno z opozorilnimi tablami, kakovost vode je nadzorovana.« Prav tako se ljudje kopajo tudi v gramoznicah in drugih nenadzorovanih območjih, vendar – kot je opozorila Mojca Zupan – s stališča kopanja glede varnosti ni priporočeno, ponekod je tudi prepovedano. Kopališča oziroma bregovi so neurejeni, kakovost vode je dvomljiva.
 

Največ utopitev na divjih vodah

 
Še posebej je veliko tveganje za varnost kopanje na divjih vodah zaradi brzic, močnih vodnih tokov ali vrtincev. Tam zaznavajo največ utopitev, zato je dobro, da posameznik ne podcenjuje vode in njene moči, da realno oceni svoje znanje in sposobnosti. Zato je dobro, da posameznik ne podcenjuje vode in njene moči, da realno oceni svoje znanje in sposobnosti.
 
»Za varnost lahko največ naredimo sami: prvi pogoj je dobro znanje plavanja in upoštevanje osnovnih napotkov: ne hodimo v vodo, če se počutimo slabo, če smo pod vplivom alkohola, preveč siti, pregreti, ne skačemo v plitvo vodo, svojega znanja ne precenjujemo, ne plavamo daleč od obale, sploh če smo sami, ne uporabljamo vodnih blazin v globoki vodi, ker te ne nudijo varnosti. Ob nevihti je kopanje nevarno, upoštevajmo vremenske razmere, izogibajmo se nepreglednim močnim tokovom, nepreglednim območjem. Otrok v okolici kopalnih površin nikoli ne puščamo samih oziroma brez nadzora.«





Nadzor poteka nad urejenimi kopališči, izposojevalci plovil, organizacijami raftingov oziroma nad drugimi dejavnosti na vodi, je pojasnila Romana Lah. Na kopališčih so zavezanci upravljavci kopališč oziroma lahko so tudi posamezniki oziroma zavezanci, če se ugotovijo nekatere kršitve pri teh skupinah. Inšpektorat je v letu 2016–2020 pregledal 116 kopališč – bazenska in naravna –, 25 izposojevalcev plovil in 32 organizatorjev. Letos je bilo pregledanih 35 kopališč, pet izposojevalcev in devet organizatorjev. Kot je pojasnila Romana Lah, večinoma te nadzore izvajajo nenapovedano, da ugotovijo dejansko stanje. Stanje je glede na število reševalcev in njihovo usposobljenost, ukrepov, glede na opremo reševalne ekipe … v tem obdobju dobro, ocenjuje.
 
Letos in lani na področju števila reševalcev in njihove usposobljenosti niso zaznali nepravilnosti, stanje glede kopaliških redov in opreme pa je bilo nekoliko slabše. »Inšpektorat ne nadzira območij kopalnih voda, ki z vidika opreme reševalcev iz vode na teh območjih nimajo predpisov. Prav tako ne nadzorujejo območja v naravi, kjer se sicer lahko kopamo,« je povedala.
 
Ob nadzorih nad izposojevalci plovil preverjajo, ali imajo tisti, ki to izvajajo, osebo, ki je ustrezno usposobljena in zna povedati, kako se določena oprema uporablja, in imajo na vstopnih točkah navodila za varno plovbo. Glede izobrazbe je bilo v omenjenem obdobju stanje malce slabše, nekaj boljše je bilo stanje glede navodil. Lani pa je bilo najslabše stanje glede navodil in izobrazbe.
 
Nadzori na področju organiziranih rafting spustov, kajakov ipd. se praviloma izvajajo na vstopnih točkah, kjer lahko ob morebitni nepravilnosti prepovemo plovbo ali spust. Ob nadzorih so ugotovili, da so organizatorji ozaveščeni in predpise spoštujejo, edina nepravilnost je bila ugotovljena leta 2017.
 
Da bi stanje pred začetkom še izboljšali in zavezancem preventivno priskočili na pomoč, je inšpektorat objavili opomnike za posamezne skupine, ki so objavljeni na njihovi spletni strani.