Kakšni so prvi odzivi na poravnavo

Na informacijo o poravnavi Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) z ameriško korporacijo General Electrics, pravno naslednico Alstoma, se je že odzvala SD, za katero oziroma za njene resorne ministre v času njihove takratne vlade – ministra za finance dr. Franceta Križaniča, ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika ter takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja – je parlamentarna preiskovalna komisija pod vodstvom Matjaža Hanžka (Levica) ugotovila največjo politično odgovornost.

»Glede Teša 6 smo vedno zagovarjali stališče, naj se raziščejo vsa koruptivna dejanja in naj primer dobi končni epilog. S pričakovanim priznanjem krivde se bo Alstom poravnal za 260 milijonov evrov. To je izjemno pomemben prvi korak, ki mu mora slediti še odgovornost vseh vpletenih,« so dejali in nadaljevali, da podpirajo tudi prizadevanja HSE za poravnavo z lastniki Alstoma, da se Sloveniji povrne vsaj del sredstev, preplačanih v investiciji. Pričakovano priznanje Alstomove krivde je pomemben korak k dokazovanju odgovornosti vpletenih. Pogodbe o gradnji Teša 6 pa da so podpisali znani podpisniki, ki nimajo nobene povezave s SD.



Iz SDS, ki je vlado vodila, ko so se pripravljale podlage za gradnjo Teša 6, so sporočili le, da so tudi njihovi poslanci podprli končno poročilo preiskovalne komisije za Teš 6 o politični odgovornosti.

Da so s tem so novi lastniki Alstoma potrdili to, kar sicer vemo že zelo dolgo: da je bila celotna gradnja prestreljena z nepravilnostmi in korupcijo od začetka do konca, ki so jo s pozicij moči od začetka do konca omogočale stranke SD, SDS, NSi in Desusa oziroma politiki, ki še danes škodljivimi politikami krojijo našo realnost, pa so se odzvali v Levici. A odškodnina po njihovo nikakor ne bo poplačala niti finančne niti okoljske škode "zlatega dimnika" Teš 6.

»Zgodbe o Teš 6 ne smemo pozabiti. Je šolski primer ugrabljene države in korupcije. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da te iste stranke, ki so afero Teš 6 omogočale, svojega načina delovanja ne spreminjajo. V tem trenutku si vlada Janeza Janše prek t.i. demografskega sklada v celoti podreja upravljanje 8,6 milijard vredno državno premoženje, 5 milijard evropskega denarja, ki je na voljo za okrevanje in odpornost po krizi, za zaprtimi vrati deli po strankarskem ključu, medtem ko v energetiki brez družbenega konsenza snuje nove megalomanske projekte,« so še navedli v Levici.

Glede preiskav afere Teš 6 so se pojavili tudi očitki na račun NPU in to je v svojem odzivu nakazal tudi prvak SMC Zdravko Počivalšek, češ da zaradi političnih vplivov te preiskave ni vodil sam, pač pa so breme afere preložili na pleča enega samega kriminalista v Celju.



Na generalni policijski upravi potrjujejo, da je po prijavi protikorupcijske komisije leta 2010, v kateri je bilo opredeljenih več nepravilnosti v povezavi z gradnjo energetskega bloka, zadevo res prevzela celjska policijska uprava. To je bil sicer čas, ko se je NPU šele vzpostavljal.

Tekom nadaljnjega predkazenskega postopka – gradnjo bloka je preiskovala PU Celje, merilne sisteme pa NPU – so ugotovili več sumov kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, zaradi česar so bile leta 2012 izvedene prve hišne preiskave, pri katerih je sodeloval tudi NPU.

»Po izvedenih omenjenih preiskovalnih dejanjih je bil zasežen večji obseg poslovne dokumentacije, zaradi česar sta se obseg in zahtevnost preiskave znatno povečala. V skladu s tem je generalni direktor policije leta 2013 na PU Celje s sklepom ustanovil delovno skupino za preiskavo sumov kaznivih dejanj v tej zadevi, v kateri je izvajalo naloge po posameznih sklopih zadev devet kriminalistov iz PU Celje, NPU, PU Novo mesto in iz Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije GPU,« še pojasnjujejo na generalni policijski upravi. Prenos zadeve v fazi intenzivnega preiskovanja, zaradi obsežnosti in kompleksnosti zadeve, pa bi bil po njihovem popolnoma nesmotrn.

Kakšne so bile končne ugotovitve

V povezavi z gospodarsko družbo iz Šoštanja so celjski kriminalisti leta 2014 in 2015 podali pet kazenskih ovadb zaradi storitve enajstih kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, pranja denarja, tatvin, krive ovadbe in preprečitve dokazovanja. Ovadenih je bilo 16 oseb. Z obravnavanimi kaznivimi dejanji je bila po njihovi oceni povzročena premoženjska škoda za okoli 297 milijonov evrov.



Konec januarja 2017 so na podlagi zahtev specializiranega državnega tožilstva posredovali obsežno poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. V maju 2017 pa še dodatno poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. V osmih primerih, kjer niso bili potrjeni utemeljeni sumi kaznivih dejanj, so kriminalisti na pristojno državno tožilstvo podali poročila.

V primeru NPU, ki je preiskovala le merilne sisteme, pa so v okviru izpostavljene preiskave obravnaval tri zadeve, vse tri so zaključili s poročilom po 148/10 zakona o kazenskem postopku. Poleg tega so obravnavali še eno, v kateri je bila omenjena gospodarska družba oškodovana. Za ta primer so podali kazensko ovadbo.