Kako do krajših rokov?

Ljubljana – Vlada si v državnem zboru po sprejetju zakonskega paketa za blaženje posledic epidemije želi njegovo takojšnjo uveljavitev – ukrepom se obeta najširša možna podpora –, zato bo predsednik državnega zbora Igor Zorčič danes na posvetu odprl razpravo o možnosti spremembe poslovnika državnega zbora ali celo zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, da bi roke za uveljavitev skrajšali. »Da ocenim, ali sploh obstaja volja za spremembe,« je napovedal Zorčič, ki bo še pred tem to temo načel tudi s predsednikom vlade, republike in državnega sveta na današnjem srečanju o delovanju političnih institucij v času krize.

Trenutni najkrajši možni čas razglasitve zakona v osmih dneh po njegovem sprejetju je po mnenju predsednika vlade Janeza Janše v času spopadanja z epidemijo koronavirusa predolg in ne glede na možno soglasje oziroma večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo. Državni svet, ki ima možnost veta, se bo temu pričakovano še pred potekom roka odpovedal. Težava po mnenju ustavnih pravnikov Cirila Ribičiča in Igorja Kaučiča tako ostaja le morebitna zahteva za referendum, ki ni mogoča le, kadar gre za vprašanja varnosti, financ, ratifikacijo mednarodnih pogodb in človekove pravice. »V tem primeru bi bila sprejemljiva rešitev, da se morebitne pobudnike referenduma, ki morajo v enem tednu zbrati 2500 podpisov, pozove, naj v 24 urah predsednika državnega zbora obvestijo, da nameravajo zbirati podpise,« sta pojasnila.

A kot je razumeti Zorčiča, bo tudi pri takšnem tolmačenju potrebna sprememba poslovnika državnega zbora ali celo zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, saj prvi na primer določa, da v razglasitev zakon predsedniku republike pošlje »osmi dan po sprejemu«. Koalicijski del poslancev se zdi skrajšanju tega roka v posebnih okoliščinah, za kar sta potrebni dve tretjini poslancev, razumljivo naklonjen. Med opozicijo pa je slišati dvome o hitrih spremembah zakonodajnih postopkov, saj bi te lahko načele načela delitve oblasti in na račun zakonodajne veje oblasti večale moč izvršilne.
 

Kdo bo vodil Knovs?

O zakonskem paketu za pomoč prebivalcem in gospodarstvu bo državni zbor sicer predvidoma presojal prihodnji teden, zelo verjetno pa bo postopek potekal tako kot do zdaj. Tudi možnosti uporabe videokonferenc na parlamentarnih odborih – tudi za to bo treba spremeniti poslovnik državnega zbora – bodo poslanske skupine odprle šele danes, medtem ko seje državnega zbora skladno z ustavo zahtevajo navzočnost poslancev ter po jasni razdelitvi koalicije in opozicije tudi ponoven razrez parlamentarnih delovnih teles. Po besedah Igorja Zorčiča bo pri tem »stvar dogovora«, ali bodo že zdaj opravili menjave v vseh odborih ali le pri »opozicijski« komisiji za nadzor javnih financ ter komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Vodenje prve bo najverjetneje prevzela največja opozicijska stranka LMŠ, medtem ko za vodenje Knovsa – ta je trenutno brez predsednika in podpredsednika in zato neoperativna – tudi zaradi težavnosti tega ni posebnih želja.