Pri predlagani aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi, ki je bil v preteklosti že aktiviran, želimo v teh kriznih časih omogočiti vojski, da s svojimi kadrovskimi in logističnimi zmogljivostmi na pomoč priskoči policiji. To pomoč prednostno potrebujemo pri širšem varovanju državne meje, poudarjajo na notranjem ministrstvu.
V Slovenski vojski je 66 inštruktorjev, ki usposabljajo pripradnike Slovenske vojske za pomoč policiji pri varovanju državne meje, dve četi oziroma okoli 170 vojakov že od leta 2016 pomaga policije. Glede na potrebe policije se bo ta števika ob morebitni aktivaciji omenjenega člena verjetno povečala, Slovenska vojska pa se po naših informacijah že pripravlja na morebitno razširitev pooblastil, da bi bila ob odločitvi politike o aktivaciji člena, pripravljena na pomoč.
»V tem trenutku vojske v mestih in notranjosti države ne potrebujemo, prav tako ne načrtujemo dodelitve nobenih novih pooblastil vojski,« poudarjajo v kabinetu ministra
Aleša Hojsa. Tako mirijo vse tiste, ki nasprotujejo izrednim pooblastilom vojske. Aktualna vlada ima – glede na izide zadnjih parlamentarnih volitev – podporo 47 odstotkov volivcev, v teh kriznih razmerah pa je zato pomembna tudi ustrezna komunikacija z drugo polovico volilnega telesa.
Psihologi namreč napovedujejo, da bo s trajanjem omejevalnih ukrepov vse več nervoze in tesnobnosti prebivalstva. Pojavil se bo tudi odpor, ko se bo začelo širše zavedanje posledic koronavirusa na verjetno gospodarsko in socialno krizo. Minister za notranje zadeve, ki se bo o aktivaciji 37.a člena o obrambi s poslanskimi skupinami pogovarjal v prihodnjih dneh, bo zato moral odgovarjati tudi na dileme, povezane s strahom pred uporabo vojske v mestih in notranjosti Slovenije.
Aleš Hojs, minister za notranje zadeve FOTO: Arhiv Dela
»V tem trenutku vojske v mestih in notranjosti države ne potrebujemo," Aleš Hojs, minister za notranje zadeve.
»Zavedamo se, da bo ob povečanem dotoku migrantov na naši južni meji, kot tudi potencialni okužbi s koronavirusom dela pripadnikov policije, ta zmožna le v omejenem obsegu zagotavljati zakonske naloge, kjer je varovanje zunanje schengenske meje ena od prioritet. Z vključitvijo vojske v varovanje južne meje bomo razbremenili in deloma nadomestili pripadnike policije, ki bodo tako lahko bolj intenzivno izvajali dela v notranjosti države in bodo delno prerazporejeni v ekipe za potrebe nadomeščanja obolelih in izoliranih policistov,« pojasnjujejo pred pogovori s poslanci na notranjem ministrstvu.
Južna meja bo zelo verjetno ostala zaprta tudi po koncu zdravstvene krize pri nas, ker se bo Slovenija želela izogniti »uvozu« virusa z Balkana, ki bo novo žarišče bolezni. Tako namreč kažejo ocene varnostnega tveganja, ki ga povečuje še pričakovani pritisk migrantov na mejo s pomladjo.
Če to zahtevajo varnostne razmere, lahko državni zbor na predlog vlade z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev odloči, da pripadniki Slovenske vojske, skupaj s policijo, izjemoma pri širšem varovanju državne meje opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb, sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Pooblastila izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste. Trimesečno obdobje izrednih pooblastil je mogoče podaljšati.
Predsednik republike
Borut Pahor se v odločanje poslancev glede aktivacije 37.a člena zakona o obrambi ne bo vpletal in o tem ne bo opravil nobenega pogovora s predstavniki poslanskih skupin, ne formalnega in ne neformalnega. Pahor je sicer že sporočil, da razume potrebo policije po pomoči vojske pri varovanju državne meje ter da je takšen predlog vlade v sedanjih okoliščinah smiseln in sprejemljiv največ za obdobje do treh mesecev. Razlogov za sodelovanje vojske pri drugih nalogah, ki jih zdaj opravlja policija, pa po njegovem ni.
FOTO: Leon Vidic
Kaj pravijo v opoziciji
Spomnimo, poslanska skupina SDS je širitev pooblastil vojski zaradi migrantov predlagala že v začetku decembra lani. Koalicija ima, brez poslanca SMC
Janija Möderndorferja, 47 glasov. Predlog bo podprla tudi SNS, napoveduje
Zmago Jelinčič. Levica vztraja pri nasprotovanju, tudi
Marjan Šarec pravi, da LMŠ nad predlogom ni preveč navdušena, v stranki zlasti zaradi dosedanjih potez vlade ni velikega zaupanja.
Iz SD pa prihajajo neusklajene napovedi. Prvak stranke
Dejan Židan napoveduje, da predloga ne bodo podprli, saj želja po aktivaciji vojske zaradi obvladovanja nalezljive bolezni kaže nepotrebne represivne usmeritve tistih, ki jo predlagajo. »Ljudje sledimo usmeritvam stroke in odlokom vlade, zato ustrahovanja z vojsko ali represijo res niso potrebna,« ocenjuje.
Vodja poslanske skupine SD
Matjaž Han pa je, nasprotno, včeraj dopustil možnost podpore predlogu, ko je dejal, da »vseh argumentov za predlog« ne pozna, po petkovem sestanku njihove poslanske skupine z notranjim ministrom pa se bodo dokončno odločili.
Notranji minister Aleš Hojs bo začel pogovore o aktivaciji člena 37.a.
V opoziciji so odločno za v SNS, SD bo dokončna odločitev še sprejela.
66 vojakov je za nadzor meje usposobljenih od leta 2016.
Policisti so v prvih dveh mesecih letošnjega leta po poročanju STA sicer obravnavali 1165 ilegalnih prehodov državne meje, kar je za 79,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Tudi marca opažajo porast števila migrantov, samo v minulem tednu je teh bilo 234. Trend rasti pripisujejo višjim temperaturam, ob tem pa pravijo, da nihče ni bil okužen z novim koronavirusom.
Komentarji