Kako bo s prostim dnevom, čakanjem na delo, višjo silo in izrednim dopustom

»Ta zakon je le prvi korak, nikakor ne zadnji. Pot je še dolga in na njej bomo morali biti učinkoviti in kreativni. Ne samo jaz, vsa Slovenija računa na vas, da boste vedno imeli pred očmi njih in da bodo vse vaše rešitve namenjene njim,« je predsednik vlade Robert Golob poudaril poslancem, preden so na izredni seji začeli potrjevati novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Enotnost, o kateri je govoril Golob, se je pokazala tudi pri glasovanju, saj je bila novela potrjena soglasno – zanjo je glasovalo 79 poslancev – kljub kritikam opozicije in tudi pomislekom nekaterih koalicijskih poslancev glede 14. avgusta kot dela prostega dne.

Od kdaj do kdaj veljajo ukrepi?

Kot je minister za naravne vire Uroš Brežan povedal že večkrat, bodo osnovne določbe, ki predvidevajo izplačilo do 40 odstotkov predhodno ocenjene škode občinam in širjenje obsega upravičenosti za škodo v kmetijstvu, veljale retroaktivno za vse naravne nesreče od 1. januarja letos in se bodo uporabljale tudi naprej.

Ukrepi, ki so jih v zakon na predlog vlade vnesli šele danes in urejajo dela proste dneve in pomoč gospodarstvu, pa bodo bodisi enkratne narave bodisi omejeni od 3. avgusta do najdlje 31. decembra.

Kako je s kritjem dopusta za prostovoljce?

V nasprotju s solidarnostnim dnevom, 14. avgusta, ko država ne bo krila stroškov dela, zakon prinaša kritje sedem dodatnih dni plačane odsotnosti z dela za vse, ki bodo pomagali pri odpravi posledic poplav. Za to bodo morali predložiti potrdilo prostovoljske organizacije, kjer so prostovoljsko delo opravljali.

Kako bo v primeru čakanja na delo in višje sile?

Država bo ob nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile do konca leta v celoti povrnila nadomestila, ki znašajo 80 odstotkov osnove, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.

Kot odsotnost zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče zakon določa nezmožnost prihoda na delo, nezmožnost opravljanja dela zaradi nujnih opravil odpravljanja škode ali za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi in živali ter odvračanje in preprečevanje škode ali druge okoliščine nezmožnosti opravljanja dela zaradi posledic naravne nesreče, kot je, denimo, varstvo otrok v primeru zaprtja vrtcev in šol.

Povrnila bo tudi 80 odstotkov nadomestila plače v primeru čakanja na delo – gre za nadomestilo z vsemi davki in prispevki delodajalca –, ki pa je omejeno z višino majske povprečne plače, ki je znašala 2208,15 evra.

Zakonodajalec je postavil tudi pogoj, da bodo morali delodajalci, ki bodo prejeli pomoč, to vrniti, če bo od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad za poslovno uspešnost poslovodstvu.

Kakšna bo pomoč samozaposlenim?

Do konca decembra je predvidena tudi mesečna pomoč za tiste samozaposlene, ki zaradi posledic poplav ne bodo mogli opravljati dejavnosti oziroma jo bodo lahko v bistveno zmanjšanem obsegu – ki jim bodo prihodki upadli za več kot polovico. Prejeli bodo 1200 evrov na mesec. Pomoč v višini 1020 evrov na mesec je predvidena tudi za kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov, in v višini 760 evrov na mesec za samozaposlene v kulturi s prispevki, plačanimi iz proračuna.

Bo država še kako pomagala prizadetim gospodarskim podjetjem?

Sam zakon o odpravi posledic naravnih nesreč že predvideva, da so upravičenci do sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu gospodarske družbe, podjetniki, posamezniki, zavodi in zadruge s sedežem v Sloveniji, ki se jim lahko dodeli nepovratna pomoč v vrednosti 50 odstotkov nastale škode. Večji delež pomoči pa je predviden, če je podjetje imelo zavarovanje za primer naravne nesreče.

Tako kot v primeru občin bo mogoče predplačilo tudi tistim upravičencem v gospodarstvu, ki zaradi posledic poplav ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje, in sicer največ do višine deset odstotkov predhodne ocene škode.

Država pa denar za gospodarstvo išče tudi v sredstvih, sprva namenjenih za pomoč zaradi visokih cen energentov. Z zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize je vlada SID banki in Slovenskemu podjetniškemu skladu namenila 40 milijonov evrov za ugodna posojila podjetjem. Z novim zakonom se ta sredstva lahko namenijo tudi za odpravo posledic poplav v gospodarstvu.

Kakšna bo sprememba pri obdavčitvi pomoči in kakšne bodo olajšave?

Potem ko smo v Delu opozorili na davčne omejitve pri izplačilu solidarnostnih pomoči, s katerimi se srečujejo delodajalci, je koalicija predlagala zvišanje vsote, ki ni obdavčena.

Višina solidarnostne pomoči zaposlenim, ki se ne všteva v davčno osnovo, naj bi se tako s sedanjih 2000 evrov zvišala na 10.000 evrov. V gospodarstvu to pozdravljajo, saj so škode ogromne, zato je marsikatero podjetje pripravljeno sodelavcem nakazati tudi več kot 2000 evrov.

Zadnji hip pa je finančni minister Klemen Boštjančič predlagal še dodatno olajšavo za letošnje donacije državi za namen odprave posledic poplav (na poseben TRR) v obliki znižanja davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb oziroma za dohodnino od dohodkov iz dejavnosti, ki se vštevajo v letno davčno osnovo.