Kaj prinaša sedmi protikoronski paket?

Ljubljana – Parlamentarna razprava o sedmem protikoronskem paketu (PKP7) je pokazala, da vsi predlogi vlade niso več samoumevno potrjeni v državnem zboru, kot so bili v prejšnjih paketih. Razlog za to sta izstop Desusa iz koalicije in glasovanje poslancev SMC proti nekaterim predlogom SDS in NSi. Tako je SMC uspelo z dopolnili glede financiranja Slovenske tiskovne agencije in črtanjem dodatnega kaznovanja za kršitelje vladnih odlokov. V PKP7 pa ostaja možnost odpovedi zaposlitve ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev.



Delodajalec bo torej imel možnost prekiniti delovno razmerje z zaposlenim, ko ta izpolni pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma pri starosti 60 let in ob 40-letni delovni dobi. Potem ko je ta člen črtal odbor za finance, ga je v zakon z dopolnilom uspelo vrniti SDS in NSi. Tema poslanskima skupinama po drugi strani ni uspelo, da bi PKP7 trajno izenačil državno financiranje prispevkov verskih uslužbencev s samozaposlenimi v kulturi.

Sicer koalicijski SMC pa je s pomočjo opozicije uspelo z dvema dopolniloma, in sicer so poslanci podprli določbo, da vlada v sedmih dneh po uveljavitvi zakona STA izplača zaostale obveznosti in da tiskovno agencijo financira na podlagi sprejetega poslovnega načrta. Z dopolnilom SMC in opozicije so poslanci iz zakona umaknili določbo, po kateri bi posamezniki in podjetja izgubili pravico do pomoči za začasno čakanje na delo, skrajšanega delovnega časa in mesečnega temeljnega dohodka, če so kaznovani zaradi kršitev vladnih odlokov za omejevanje širjenja epidemije.

Državno zbor je PKP7 sprejel s 50 glasovi za in sedmimi glasovi proti.


 

Rajko Pirnat: V državnem zboru zaničujoč odnos do prava

ZPS je sicer opozorila na pravno spornost številnih določb v PKP7, podobno kot tudi pri prejšnjih protikoronskih svežnjih. Poslanci koalicije so z glasovanji pogosti obšli mnenja ZPS, tako je bilo, denimo, na ponedeljkovem odboru za finance, kjer je ZPS opozorila na ustavno sporno retroaktivno poseganje v pridobljene pravice z dodatnim kaznovanjem kršiteljev vladnih odlokov.



»Tak odnos poslancev vladajoče koalicije je blago rečeno omalovažujoč. Kot vidim, ne upoštevajo zelo tehtnih pripomb ZPS. Poslanci naj vsaj razmislijo in se na podlagi mnenja ZPS odločijo, ne pa da njihovo mnenje spregledajo, ker ni skladno z njihovimi političnimi željami,« poudarja profesor s pravne fakultete dr. Rajko Pirnat. »Skoraj zaničujoč odnos do prava jih vsake toliko časa udari nazaj po odločitvi ustavnega sodišča. A medtem so že povzročene krivice, lahko pride do odškodninskih zahtevkov.«

V protikoronske svežnje je koalicija uvrščala tudi določbe, ki z epidemijo nimajo veliko povezave ali ki sistemsko posegajo v druge zakone. »To je s pravnosistemskega in ustavnopravnega vidika nesprejemljivo. V zakone, ki so sprejeti po nujnem postopku, ni mogoče vključevati stvari, ki si takšnega postopka ne zaslužijo, ker za to niso izpolnjeni kriteriji. Predvsem pa se na ta način tudi za te določbe onemogoča uresničevanje ustavne pravice do zakonodajnega referenduma,« je kritičen Pirnat in dodaja: »Zdi se, da vladajoča koalicija ob sprejemanju upravičenih ukrepov za blažitev posledic epidemije pod izgovorom izrednih razmer spreminja tudi druge družbene sisteme in posega v različne pravice.«