Dodatki za več skupin, hitrejša pomoč podjetjem

Ljubljana – Prvotno besedilo sedmega protikoronskega paketa (PKP7), ki je bilo usmerjeno predvsem v pomoč gospodarstvu, je ob sobotnem sprejemanju na vladi dobilo precej drugačne poudarke. Pod vtisom praznikov ali mogoče česa drugega velik del njegove vsebine predstavljajo različni dodatki, namenjeni upokojencem, študentom, velikim družinam. Vseeno pa novi sveženj ne prinaša le veselja – prinaša namreč prekinitev delovnega razmerja ob izpolnjenih upokojitvenih pogojih, predlaga pa tudi ukinitev edinega sistemskega vira financiranja nevladnih organizacij.



Med tistimi, ki jih bo PKP7 zagotovo najbolj navdušil, so večje družine z dvema zaposlenima staršema z dohodki do okrog povprečne plače (1880 evrov bruto), saj lahko starša pričakujeta po 200 evrov, ki ju izplača delodajalec, povrne pa država, po 50 evrov za vsakega otroka, ker so uvrščeni do petega razreda otroškega dodatka (meja mesečnega dohodka zanj je 563 evrov na družinskega člana) in še sto evrov posebnega dodatka za veliko družino – skupaj torej 650 evrov. Če so štirje otroci, pa je seštevek 800 evrov, ker se poveča tudi posebni dodatek za veliko družino. Se pa utegnejo komu zdeti določila vseeno nekoliko krivična, saj če imata starša, denimo, po 1890 evrov bruto plače in dva otroka, ni zanje v tem paketu predvideno prav nič.

Razloge za dobro voljo bo imelo tudi nekaj več kot 300.000 upokojencev, ki imajo manj kot 714 evrov pokojnine, saj se jim tako kot spomladi namenja solidarnostni dodatek – za tiste z manj kot 510 evri ti dve izplačili dodatka pomenita več kot ena mesečna pokojnina. Poleg tega bodo vsi upokojenci ob decembrski pokojnini deležni izredne 1,5-odstotne uskladitve, kljub temu da ni gospodarske rasti, že v januarju pa sledi še 2,5-odstotna redna uskladitev.



​Med drugim naj bi dodatke ponovno dobili študentje, po 150 evrov. Pri Študentski organizaciji Slovenije so se odzvali, da nočejo miloščine, temveč sistemsko ureditev, in da gre za ignoriranje resničnih problemov – zaradi nezmožnosti opravljanja študentskega dela naj bi študenti izgubili 75 milijonov evrov, pa še deset milijonov je manj za štipendije.
PKP7 naj bi odpravil zastoj financiranja filmarjev.

Tako kot je bil v PKP6 že predviden, a potem umaknjen, je tudi v PKP7 predlog za temeljni dohodek verskih uslužbencev, in sicer 700 evrov. Po prvotnem besedilu PKP7 bi tak znesek prejeli oktobra, novembra in decembra, hkrati pa bi jim država odslej trajno, in ne le v obdobju krize, prispevke plačevala od povprečne plače, kot jih samozaposlenim v kulturi, ki izpolnjujejo pogoje za ta status. »Verski uslužbenci z izvajanjem splošno koristnih dejavnosti pomembno prispevajo k razvoju družbenih odnosov in narodne identitete, kot velja tudi za samozaposlene v kulturi,« se glasi utemeljitev.



Finančni minister Andrej Šircelj je ob predstavitvi PKP7 potrdil, da je v njem tudi člen, ki določa prekinitev delovnega razmerja za delavce z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, torej stare 65 let s 40 leti delovne dobe, razen če delodajalec presodi, da tega zaposlenega potrebuje. Ustavno sodišče takšnega »prisilnega upokojevanja«, ki ga je uvedel zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), ni prepoznalo kot ustavno spornega, je pa precej v nasprotju z januarja uveljavljenim dvojim statusom, ki posameznike z izpolnjenimi pogoji za upokojitev za to, da ostajajo na delovnem mestu, nagrajuje z izplačilom 40 odstotkov pokojnine ob polni plači. To danes prejema več kot 13.000 ljudi. Temu določilu nasprotujejo sindikati, podpirajo pa delodajalci, in to iz tako rekoč istega razloga – ker je delodajalec tisti, ki odloča, koga želi imeti še naprej zaposlenega, o čemer so se kresala mnenja že pri lanski spremembi pokojninske zakonodaje.

Ukrepi za gospodarstvo

V PKP7 ni pomembnih novih sistemskih ukrepov za gospodarstvo, komentira glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Zvišuje se najvišja dovoljena subvencija s 1000 na 2000 evrov na zaposlenega na mesec za poplačilo fiksnih stroškov za najbolj prizadeta podjetja. A ob predvidenih drugih omejitvah to po Ivančevem mnenju ne pomeni bistveno večjega širjenja vrednosti upravičenja. Novost v protikoronskih zakonih je tokrat možnost odloga poslovnih najemnin tudi v zasebnih prostorih.



Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je tvitnil, da bo Slovenski podjetniški sklad dobil 90 milijonov evrov za brezobrestne kredite in več kot sto milijonov evrov za garancije, SID banka bo omogočila za 200 milijonov evrov kreditov za turizem, država pa bo za hitre teste podjetjem namenila po 40 evrov na zaposlenega. V gospodarstvu so razočarani, ker zakon ne predvideva zamrznitve rasti minimalne plače.

Šircelj pričakuje, da bo parlamentarni odbor za finance obravnaval PKP7 še ta teden.