Pri vprašanju upokojevanja se je oblikovala koalicija Kul

Ljubljana – Odbor za finance je iz predloga sedmega svežnja ukrepov za blažitev krize (PKP7) umaknil možnost odpovedi zaposlitve ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. To sta namreč dosegla opozicija in Desus z amandmajema tudi s pomočjo glasov iz SMC, s čimer so preglasovali SDS in NSi. Tema strankama je uspelo z dodatnim kaznovanjem tistih, ki so kršili vladne odloke.

Parlamentarni odbor za finance se je danes prebijal čez sedmi zakonski sveženj, jutri pa bodo o njem razpravljali poslanci na plenarni seji, na kateri so še mogoče spremembe. Vladni predlog je predvidel tudi trajno sistemsko spremembo pri delovnopravni zakonodaji, in sicer je dal delodajalcu možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ko ta izpolni pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma pri starosti 60 let in ob 40-letni delovni dobi. To določbo podpirajo delodajalci, ne pa tudi sindikati. Pred sprejetjem amandmaja so iz zdravniške zbornice opozorili, da bi pogoje za upokojitev letos izpolnilo 497 zdravnikov in 117 zobozdravnikov. Sprejetje te določbe sicer ne pomeni avtomatične upokojitve tistih, ki izpolnjujejo pogoje. »Gre za to, da se za tiste, ki dosežejo starostno pokojnino in polno pokojninsko dobo, preveri, ali jih delodajalci potrebujejo ali ne,« je dejal finančni minister Andrej Šircelj.

V opoziciji in Desusu so z amandmajem dosegli črtanje te določbe. Amandma je podprl tudi poslanec SMC Gregor Perič, ne pa tudi Dušan Verbič iz te poslanske skupine.



SDS in NSi je uspelo z amandmajem, ki so ga nekateri poslanci poimenovali lex Krvavec. Ta določa, da kršitelji vladnih odlokov, izdanih na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, niso upravičeni do pomoči za začasno čakanje na delo, skrajšanega delovnega časa in mesečnega temeljnega dohodka. Da si tisti, ki ne spoštujejo vladnih ukrepov, ne zaslužijo subvencij za nadomestilo izpada prihodkov, je v nedeljo povedal premier Janez Janša, ko je obratovanje smučišča Krvavec kljub vladni prepovedi označil za nepotrebno provokacijo.

V parlamentarni zakonodajnopravni službi so opozorili, da je takšna ureditev sporna z vidika ustavnih načel pravne države in enakosti pred zakonom, ter posvarili na retroaktivno poseganje v pridobljene pravice.


 

Ohranitev financiranja nevladnikov

Odbor za finance je brez glasu proti podprl amandmaja SMC in opozicije, da PKP7 ne bo ukinil financiranja sklada za nevladne organizacije. Ob tem PKP7 ohranja predlog povišanja deleža obračunane dohodnine za donacije s polovice na en odstotek.

Koalicijski amandmaji – vložile so jih poslanske skupine SDS, NSi in SMC – med drugim 50 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka namenjajo staršem otrok, ki so upravičeni do otroškega dodatka, torej ne le tistim, ki so uvrščeni do petega dohodkovnega razreda. Z amandmajem bodo do 500 evrov upravičeni starši otroka, rojenega od začetka tega leta do starosti enega leta po koncu epidemije. Dodatek za nego otroka se med epidemijo povečuje za sto evrov.

Dodaja se, da so do dodatka za neposredno delo s covidnimi bolniki upravičeni tudi dijaki in študenti v višini 30 odstotkov urne postavke osnovnega plačila.



Predlog PKP7 med drugim predvideva tudi dodatke za upokojence, študente, velike družine, verske uslužbence in zaposlene s plačami do dvakratnika minimalne plače. Zagotavlja dodatno likvidnost prek Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke za podjetja, nadomestila za prevoznike, podaljšanje ukrepa skrajšanega delovnega časa, podaljšuje za možnost odloga plačila kreditov za devet mesecev, uvaja sofinanciranje nakupa hitrih testov za podjetja, daje možnost odloga najemnine za poslovne prostore …
 

Spremembe pri povračilu fiksnih stroškov

PKP7 prinaša spremembe tudi pri državnem povračilu dela fiksnih stroškov. Finančna uprava bo začela izplačevati pomoč z novim letom, dviga se omejitev pomoči s 1000 na 2000 evrov na mesec za zaposlenega za podjetja, ki jim bodo v zadnjem četrtletju prihodki upadli za več kot 70 odstotkov. Z amandmajem bodo podjetja lahko upad prihodkov izračunala tudi glede na povprečno število zaposlenih ali na vrednost opredmetenih osnovnih sredstev brez zemljišč. Tako so iz vpliva na upravičenost pomoči izvzeti prihodki, ki so posledica dodatnega zaposlovanja ali investicij.