Kaj morate vedeti in kje vprašati

Ljubljana – Slovenski javni vrtci s svojo kakovostjo orjejo ledino, a zaradi pomanjkanja mest v njih je zadnja leta po državi kot gobe po dežju rasla tudi raznovrstna zasebna ponudba. Kot posebna, tretja pot so se pred desetletjem pojavili tudi varuhi predšolskih otrok na domu in še marsikdo, ki se je v to občutljivo dejavnost spustil mimo vseh pravil.

Primer zavoda Kengurujčki, ki je bil leta 2009 registriran za izvajanje predšolske vzgoje, po besedah vodje sektorja za predšolsko vzgojo Vide Starič Holobar ni bil urejen na nobenega izmed uveljavljenih načinov, saj ni imel dovoljenja za opravljanje dejavnosti v predšolski vzgoji.

Inšpektorji na področju predšolske vzgoje sicer dokaj pogosto naletijo na kršitve. Lani so zaradi dela na črno preverjali ustanovitve zasebnih vrtcev pravnih oseb, ki se niso vpisale v razvid izvajalcev programa, kakor določa zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja. Našli so deset kršitev, še trideset pa s področja zaposlovanja – kot je na primer neustrezna izobrazba zaposlenih. Izrekli so štiri odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti in eno ureditveno odločbo. Primer zavoda Kengurujčki bi brez prijave težko zaznali, saj so bolj pozorni na tiste izvajalce, ki so v razvidu.

»Nas, ki smo prijavljeni, preverjajo. Tistih 3000, ki niso, ne preverja nihče«

Primer ni osamljen

Imajo posnetki iz vrtca, kjer so se znašali nad otroki, dokazno težo?

Ker ni pričakovati, da se bo v javnih vrtcih zelo kmalu našlo dovolj mest za vse otroke, ki potrebujejo varstvo, smo poiskali najbolj bistvena vprašanja, na katera starši morajo poznati odgovore, preden svojega otroka prvič odpeljejo v varstvo. Na kaj morajo biti pozorni, kaj morajo vedeti in kje vprašati, lahko preberete v naslednjih šestih vprašanjih in odgovorih.

■ Moj otrok ni dobil mesta v javnem vrtcu. Kakšne so alternative?
Vedno lahko poskusite s pritožbo ali počakate, če se kdo, ki ima zagotovljeno mesto, ne bo vpisal. Nato preverite, ali imajo morda vrtci v sosednjih občinah prosta mesta. Če jih imajo, ste upravičeni do enakega subvencioniranja, kot bi ga imeli v matični občini. Če so tudi v soseščini preveč zasedeni, se lahko odločite za zasebni vrtec. Tudi tam vas bo finančno podprla občina, in sicer z 80 odstotki toliko sredstev, kolikor bi jih prejeli v javnem. Ostane vam še, da se po pomoč obrnete k sorodnikom ali poiščete »zasebnega varuha«, toda pozor – vsak ponudnik mora biti bodisi vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja bodisi uvrščen na seznam varuhov predšolskih otrok na domu. Oba vodijo na ministrstvu za izobraževanje. V primeru vprašanj so dosegljivi na 01/400 53 90.

■ Pod kakšnimi pogoji obratujejo vrtci?
Vsi, javni in zasebni, morajo iti skozi predpisane kadrovske, prostorske in programske preverbe. Nato pridobijo odločbo in jih vpišejo v register. Ali so vpisani, lahko preverite na spletnem mestu ministrstva ali pri odgovornih v vrtcu. Javni vrtci morajo slediti predpisanemu kurikulumu, zasebni prav tako oziroma imeti svoj program – denimo posebnih pedagoških načel –, ki ga mora odobriti strokovni svet. Ustanoviteljica javnega vrtca je občina, zasebnega pa domača ali tuja fizična ali pravna oseba. Status zasebnega vzgojitelja lahko dobijo osebe s primerno izobrazbo in strokovnim izpitom, ki znajo slovensko, niso redno zaposlene, imajo tu stalno prebivališče in jim ni pravnomočno prepovedano opravljanje te dejavnosti. Če doma organizirajo vzgojnovarstveno družino, lahko vanjo vključijo največ šest otrok med prvim in tretjim letom, osem med tretjim letom in do vstopa v šolo, če gre za kombinacijo starostnih skupin, pa sedem otrok.

■ Kako do statusa varuha predšolskih otrok na domu?
Varstvene storitve ponujajo tudi varuhi, ki niso kvalificirani za izpolnjevanje programa predšolske vzgoje, ampak le za fizično varstvo in največ šest otrok. Otroke lahko varujejo osebe s končano srednjo šolo ali gimnazijo, ki so pridobile poklicno kvalifikacijo za varuha predšolskih otrok ali izpolnjujejo pogoje za strokovnega delavca v vzgoji ter imajo na tem področju opravljen strokovni izpit. Osebe ne smejo imeti kazenskih madežev. Dejavnost lahko izvajajo v stanovanju eno- ali večstanovanjske stavbe z veljavnim uporabnim dovoljenjem, v prostorih, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane za vrtce, in v prostorih poslovnih stavb, ki imajo igralnico, sanitarije in garderobo za otroke. Varuhi lahko prejmejo tudi javni denar. Občina je namreč dolžna zagotavljati sofinanciranje, če je otrok stalno prijavljen na njenem območju in tam uvrščen na čakalni seznam. Zadnja leta je, zaradi pomanjkanja prostih mest v javnih ustanovah, število varuhov na domu naraščalo, a se je, kot kaže, to zdaj nekoliko ustavilo. Letos sta se pojavili le dve novi imeni.

■ Kdo bdi nad varstvom otrok?
Redni nadzori šolskega inšpektorata praviloma potekajo na pet let, saj je za vse subjekte v vzgoji in izobraževanju bistveno premalo inšpektorjev, trenutno je operativnih le osem od enajstih. Za učinkovito delovanje inšpekcije bi potrebovali še vsaj 14 dodatnih sil, ocenjuje glavni inšpektor Tomaž Rozman. Na leto opravijo 40 rednih nadzorov, primere, kakršen je ta v zavodu Kengurujčki, pa obravnavajo absolutno prednostno. Tega zavoda sicer še nikoli niso vzeli pod drobnogled, je pa res, da so ga lahko obravnavali, ko je deloval pod drugim imenom ali imel druge lastnike. To je prvi primer tako hudega nasilja, je dejal Rozman, ki starše opozarja, da so ravno oni prvi inšpektor in naj bodo pozorni, če pri svojih otrocih opazijo karkoli nenavadnega.

■ Je praksa, da varstvo izvaja nekdo, ki za to ne izpolnjuje pogojev, pri nas pogosta?
Kot kažejo podatki inšpekcije, očitno da. Kot je pojasnil Tomaž Rozman, izrečejo veliko glob tistim, ki izvajajo dejavnost predšolske vzgoje, a niso vpisani v razvid ministrstva za izobraževanje. Poleg tega s seznama varuhov na domu, ki jih je po zadnjih podatkih 335, ministrstvo briše ljudi na predlog inšpekcije. V zadnjih treh letih so to storili dvajsetkrat, večinoma zaradi neizpolnjevanja kadrovskih in prostorskih zahtev. Letos so prejeli šest prijav, poleg glob so v dveh primerih prepovedali opravljanje dejavnosti. Najvišja globa, ki jo lahko izrečejo, znaša 1000 evrov, za druge kršitve – denimo delo na črno – pa so pristojne druge inšpekcije.

■ Je v naših vrtcih nasilje pogosto?
Število očitanih kršitev je bilo lani v celotni vzgoji in izobraževanju, ne le v vrtcih, 88, vendar so jih na koncu potrdili v le 28 primerih. Letos je inšpekcija prejela 55 prijav domnevnih kršitev v vsej vzgoji in izobraževanju. Postopki še potekajo, zato še ni znano, koliko je bilo dejanskih kršitev.