Kaj je epidemija in kaj pandemija

Osnovna razlika je preprosta – kadar epidemija nalezljive bolezni zajame človeštvo na velikem geografskem območju, to postane pandemija. Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) morajo biti za to izpolnjeni naslednji pogoji: da gre za novo bolezen, da povzroča resne zdravstvene težave in se hitro širi med ljudmi.

Epidemija je sicer izraz za nenaden izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezni v človeški populaciji, v kateri močno presega normalno obolevnost. Tako imamo zaradi koronavirusa v Sloveniji razglašeno epidemijo, na svetovni ravni pa pandemijo.

Še vedno prisotna pandemija hiva

Poleg pandemije novega koronavirusa sars-cov-2 je v svetu še vedno prisotna pandemija hiva, ki so jo prvič odkrili leta 1981 in je do zdaj terjala več kot 25 milijonov žrtev, in pandemija nove gripe, ki se je pojavila leta 2009 in ki jo povzroča virus H1N1 (isti virus je povzročil špansko gripo 1918).

Bolezen, ki je sicer prisotna po vsem svetu, četudi je za njo umrlo veliko ljudi, torej še ni pandemija, če se ne širi zelo hitro.




 

Štiri pandemije gripe

Skozi zgodovino je znanih kar nekaj pandemij, zlasti črnih koz ali tuberkuloze. Med najstrašnejšimi je v zgodovinskem spominu še vedno črna smrt, pandemija kuge, ki je v 14. stoletju pomorila okoli 75 milijonov ljudi. Po nekaterih ocenah je bilo žrtev celo 200 milijonov.

V modernejšem obdobju je imelo človeštvo opraviti predvsem s pandemijami gripe. Od 20. stoletja dalje so bile v svetu štiri pandemije gripe. Najhujša je bila španska gripa, ki jo je po prvi svetovni vojni povzročil virus H1N1. Prizadet je bil velik del svetovnega prebivalstva in po podatkih WHO je umrlo najmanj 40 milijonov ljudi.

Leta 2009 se je podtip virusa H1N1 ponovno pojavil in povzročil pandemijo tako imenovane prašičje gripe. Bolezen je po podatkih WHO terjala 18.500 življenj v 214 državah, najmanj eno tudi v Sloveniji.