Evropa sledi italijanskemu zgledu

Čeprav se ukrepi, ki so jih za boj proti novemu koronavirusu sprejele evropske države, med seboj razlikujejo, kumulativen učinek odločitev posameznih vlad v zadnjih 24 urah kljub temu ni majhen.

Vprašanje je, koliko bodo ukrepi zalegli oziroma omilili posledice epidemije, zaradi katere se je življenje v Italiji, najbolj prizadeti evropski državi, tako rekoč ustavilo. V sosednji državi bo splošna karantena veljala najmanj do 25. marca; do takrat bodo restavracije, lokali in večina trgovin, z izjemo živilskih, zaprti. Odprte bodo ostale lekarne in pošte.

»Smo država, ki jo je koronavirus najhuje prizadel,« je v videonagovoru državljanov poudaril italijanski premier Giuseppe Conte. »A smo tudi tisti, ki se nanj odzivamo z največjo vnemo, in s tem postajamo zgled za druge.«
 

Zaprte šole in meje

Italija je v sklopu ukrepov za preprečitev širjenja virusa že pred dnevi zaprla vse izobraževalne ustanove in s tem tlakovala pot sprejetju podobnih odločitev drugod po Evropi. Za zaprtje vrtcev, šol in univerz so se med drugim odločili tudi na Češkem, v Severni Makedoniji, Romuniji, na Poljskem, Grčiji, v Avstriji, na Danskem in Irskem. Do danes so vse vrtce, šole in univerze zaprli v več kot tretjini držav članic EU.



Več vlad je tudi omejilo javna zborovanja oziroma preventivno zaprlo javne kraje, kjer se običajno zbira veliko ljudi in kjer je nevarnost širjenja okužbe največja. Za takšne ukrepe se je, denimo, odločila Češka, ki je danes razglasila izredne razmere in postala zadnja v nizu držav, ki je začasno odpravila prosti pretok ljudi. Svoje meje je zaprla za potnike iz Nemčije in Avstrije ter še tritnajstih drugih rizičnih držav.

Na potezi evropska politika

Večina ukrepov, tako v Italiji kot drugod, temelji na samoomejevanju. »Če se bomo vsi držali [novih] pravil, se bomo iz trenutnega položaja hitro izvlekli,« je na Italijane apeliral Conte. »Smo del iste skupnosti: vsak ima koristi od svojega žrtvovanja in od žrtvovanja drugih.«



Že tako težko nalogo vlade v Rimu otežuje gospodarska slika. Rekordni padci delniških tečajev in naraščanje razlike med donosnostjo italijanskih in nemških obveznic (spread), tretje največje gospodarstvo v EU potiskajo v smeri krize, potencialno hujše od tiste, ki jo je to dalo skozi v letih 2009-2013.

Ekonomisti, med njimi Francesco Daveri iz milanske univerze Bocconi, poudarjajo, da je sedaj na potezi evropska politika. »Državam, kot je Italija (in drugim), bi morali dovoliti, da pripravijo izredne načrte potrošnje in presežejo zgornjo mejo treh odstotkov proračunskega primanjkljaja. Glede na položaj, bi to bila izredna situacija, kot jo predvideva evropski fiskalni pakt,« je za Delo pojasnil Daveri.