Repriza, ki lahko vzbudi upanje

Razpoloženje v Sloveniji v teh dneh v marsičem precej spominja na poletje leta 1991. Tako danes kot poleti leta 1991 se velika večina pogovorov prej ali slej zasuče okoli ene teme, takrat okoli vojne, zdaj okoli koronavirusa.

Vsi se bolj ali manj zavedamo, da nam grozi resna nevarnost. Nihče takrat ni vedel in nihče danes ne ve natanko, kako bodo zadeve potekale v prihodnjih dneh, tednih, mesecih, morda tudi letih.

Kdor se danes poskuša norčevati iz osamosvojitvene vojne leta 1991 ali zmanjševati resnost tistega časa in je tisti čas tudi doživel, se laže. Takrat nikomur ni bilo prav lahko pri srcu. Tako kot takrat nihče ni natanko vedel, kako dolgo bo oboroženi spopad s precej večjo vojsko trajal in kakšne bodo posledice, tudi danes ne zna nihče napovedati, kako dolgo bo trajal spopad z nevidno boleznijo covid-19 in kakšne bodo posledice tega spopada.



Kdor se spomni tistega časa, ve, da nam takrat ni ostalo veliko drugega kot čim dosledneje upoštevati navodila oblasti in upati na najboljše. Sam sem bil takrat star 18 let in sem z vrstniki iz stolpnice pospravljal »šaro« iz zaklonišča, čistil prostore, polnil rezervoarje z vodo. S prijatelji smo si dali duška na račun po našem mnenju pretirane panike predvsem starejših sosed, ki so doživele drugo svetovno vojno.

V svoji mladosti in norosti takrat nismo mogli verjeti, da se nam lahko zgodi kaj hudega. Da smo se motili, so nam hitro dokazali vrstniki iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, ki jim je uspelo ubežati krvavi vojni ali pa so celo izgubili življenja. Tako kot smo se takrat zmotno norčevali iz prestrašenih starejših sosed, so se ljudje do včeraj norčevali iz tistih, ki so svarili, da boj z virusom od države zahteva odločnejše ukrepanje.

Danes zvečer bo vodenje vlade prevzel Janez Janša. Izredne razmere so mu pisane na kožo, in čeprav se z njim ne strinjamo, je smotrno, da se v krizi poenotimo ne glede na naša politična prepričanja. Premiera še vedno lahko kritiziramo po končani krizi.

Najboljši način, da ugotovimo, ali nekomu lahko zaupamo, je, da mu zaupamo, je menda izjavil Ernest Hemingway. Tudi boj z virusom se bo nekoč končal. Na koncu bomo zmagali, če ne bomo zmagali, še ne bo konec.