V nadaljevanju preberite:

V času svojega delovanja v Ljubljani je Gabrijel Gruber močno pospešil razvoj mesta. V provincialno okolje ni prinesel le bogatega teoretičnega in praktičnega strokovnega znanja, temveč tudi ambiciozno vizijo, da je mogoče tudi tu izvajati velike projekte. Kot dobremu inženirju so mu poleg poučevanja na šoli hitro zaupali tudi, da pripravi načrt za poplavno ureditev barja in mesta. Predlagal je dve možnosti: poglobitev struge Ljubljanice v mestu ali gradnjo prekopa med Golovcem in Gradom. Posebna komisija strokovnjakov, ki jo je imenovala Marija Terezija, je nato preučila okoliščine in se kljub notranjim nesoglasjem na koncu odločila, da podpre Gruberjev načrt gradnje prekopa.

Spomladi 1771 je cesarski dvor odobril načrt in začel zbirati sredstva za velik gradbeni projekt. Organizacijo gradnje je prevzel Gruber, vendar so se že kmalu pojavile težave, saj se je proračun izkazal za povsem nerealističnega. Stroški odkupa zemljišč in izkopavanja so hitro presegli predvidene okvire. Teren je bil bolj zahteven, kot so domnevali, kar je dodatno upočasnilo delo. Nizki prikazani stroški so verjetno služili lobiranju, da je dvor projekt sploh odobril, saj ob realističnih ocenah gradnje verjetno ne bi dali zelene luči kljub temu, da je bil projekt za nadaljnji razvoj Ljubljane izjemno pomemben.