V nadaljevanju preberite:

Zgodaj poleti leta 1914, tik pred izbruhom prve svetovne vojne, je v osrčju Toga, nemške kolonije v zahodni Afriki, nastajalo eno največjih tehnoloških čudes tistega časa. Po več letih zahtevne gradnje je začela delovati brezžična telegrafska postaja Kamina, izjemen dosežek tehnike, ki je komunikacijsko povezoval oddaljene predele sveta.

Ambiciozni projekt, ki je poleg anten vključeval še elektrarno, bivalne prostore in upravne stavbe, ni bil le inženirski podvig, ampak je imel tudi velik strateški pomen. Z njim so si Nemci prizadevali vzpostaviti globalno komunikacijsko omrežje, ki bi bilo popolnoma neodvisno od britanskih podmorskih kablov. Z velikansko žično anteno, ki so jo podpirali železni stolpi na masivnih betonskih blokih, je afriška radijska postaja prenašala signale več kot 5000 kilometrov daleč do Berlina in tako matično državo povezala s kolonijami ter ladjami po oceanih.

Na predvečer vojne, ko so napetosti med evropskimi silami dosegle vrelišče, se je boj za globalno prevlado razširil na novo pomembno področje: nadzor nad komunikacijsko infrastrukturo. V tem okviru je bila postavitev transkontinentalne radijske postaje Kamina strateško ključna za nemško brezžično komunikacijsko omrežje. Projekt, ki je bil tehnično in organizacijsko izredno zahteven, je uspešno vodil Anton Codelli, vizionarski inženir in baron iz Ljubljane.