V tem hipu omikrona še ni v Sloveniji

Nova različica koronavirusa omikron »osvaja« kontinente. Po tistem, ko so jo odkrili v evropskih državah, pa po prvih dveh okužbah v Braziliji, kar bi lahko bila tudi prva primera v Latinski Ameriki, so okužbo z omikronom potrdili v še eni afriški državi – Nigeriji. Tačas je neodvisni panel znanstvenih svetovalcev ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA) izglasoval tudi priporočilo za uporabo zdravila za covid-19 molnupiravir.

Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 v naši državi so sodelovali koordinator za covid bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta, dr. med., direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano mag. Tjaša Žohar Čretnik in Patricija Furlan Fon, v. d. glavne inšpektorice inšpektorata za infrastrukturo.

Prenos smo spremljali na tej povezavi:

Kot pravi koordinator za covid bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta, se je odločitev, da slovenske bolnišnice delujejo kot skupne covid bolnišnice, izkazala za pravilno, prav tako uvedba sekundarnih ekip, ki so izvajale intervencije na terenu ter prevažale bolnike med bolnišnicami.

Avgusta letos je začelo število okuženih strmo rasti. Glavni strah in problem je še vedno nezadostno število osebja na covidnih oddelkih bolnišnic. Ogromno jih je iz zdravstvenega sistema celo odšlo.

Kljub napovedim o grozečem valu, ki bi zamajal naš sistem, se precepljenost ni dvignila na 60 odstotkov. Septembra se je število hospitaliziranih višalo, s prilagojenim številom posteljnih zmogljivosti pa nam jim je uspelo slediti. Naš cilj je bil čim dlje obdržati čim manj okrnjeno zdravstveno oskrbo, pripoveduje dr. Carotta.

Oktobra smo na dan sprejeli tudi do 50 pacientov. Slovensko zdravstvo je imelo takrat nalogo zagotoviti približno 190 postelj. A glavni problem je še kar ostajal kader. Če bi mu takrat kdo rekel, da bomo v novem valu imeli okrog 200 intubiranih, mu dr. Carotta ne bi verjel.

Plan B je bil zagotoviti 290 covidnih postelj. To smo dosegli, cena pa je bila po njegovi oceni previsoka, saj to pomeni skorajda popolno zaprtje preostalih dejavnosti. Znižati smo morali standarde in z njimi je padla kakovost oskrbe.

Nekajkrat se je v bolnišnicah skoraj zgodil Bergamo.

Pri obvladovanju tokratnega vala smo iskali tudi pomoč z tujine, a zaradi slabšanja covidne situacije tudi drugod kakšne bistvene pomoči ni bilo mogoče pričakovati.

Nekaj kadra so obljubili Italijani iz vrst svoje vojske, z nekaj drugimi pa pogovori še potekajo. Trenutno tuje pomoči še ne potrebujemo.

Ključni problem je tudi število intenzivnih postelj. Danes je hospitaliziranih 272 intenzivnih bolnikov. Ta plato bo trajal najbrž do sredine decembra. Dr. Carotta upa, da se najslabše projekcije, po katerih bi potrebovali 320 postelj, ne bodo uresničile.

V novembru smo iz ene bolnišnice v drugo premestili 180 bolnikov.

Ni mu  jasno, da se večina Slovencev ne zaveda resnosti položaja. Kar sprejeli smo, da imamo tako rekoč vsak dan 300 pacientov v intenzivni negi. Ne zavedemo se, da bi nas lahko že manjša nesreča pahnila v globino. Po njegovem živimo na robu prepada. Ali bomo potem spet iskali krivce, se sprašuje dr. Carotta. Več kot 80 odstotkov covidnih bolnikov ni cepljenih. Le četrtina od te številke bi še potrebovala bolnišnično pomoč, če bi bila precepljenost populacije, starejše od 50 let, stoodstotna.

Covid je v tem valu prizadel tudi mlajše. Bolezen tisočerih obrazov lahko močno prizadene vsakogar, tudi popolnoma zdravega človeka. Kar 99 odstotkov umrlih je starejših od 55 let, kar je dokaz, da je cepljenje v tej starostni skupini ključno.

Virus se v necepljeni populaciji prosto širi in množi ter mutira. Lahko se zgodi, da bomo spet na začetku, pravi dr. Carotta … Slovenci nismo znani kot veliki hazarderji. A tokrat smo tvegali preveč, je pribil. Okrevanje po covidni bolezni je dolgotrajno. Tudi okrevanje zdravstva bo takšno, napoveduje.

Omikrona v NLZOH doslej niso odkrili

V New Delhiju potnike na covid-19 testirajo tudi na železniških postajah. FOTO: Sajjad Hussain/AFP

Po navedbah direktorice Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano mag. Tjaše Žohar Čretnik je pri nas odslej močno prevladovala genetsko pestra različica delta. V Sloveniji smo ugotovili več kot 80 njenih podtipov. V tem trenutku še nismo odkrili različice omikron. Pozorno spremljajo situacijo in vse pozitivne vzorce povratnikov iz tujine neposredno bodo vključili v sekvenciranje. Včeraj takšnih vzorcev v laboratorij še niso prejeli.

Celo voznik avtobusa ni imel pogoja PCT

Potniki v javnem prometu v glavnem spoštujejo pogoje PCT in zaščitne ukrepe, pravi Patricija Furlan Fon, v. d. glavne inšpektorice inšpektorata za infrastrukturo.

V novembru so inšpektorji 216 potnikom ali dvema odstotkoma preverjenih onemogočili vstop v javno prevozno sredstvo ali pa so ga ti morali zapustiti. Ugotovili pa so, da v enem primeru celo voznik ni izpolnjeval pogoja PCT. Inšpektor mu je na mestu prepovedal nadaljnje delo. Proti njemu in prevozniku so uvedli prekrškovni postopek.