Janševa vojna z mediji v ogledalu evropskega parlamenta

Pred jutrišnjo razpravo o vladnih poskusih zatiranja svobode medijev na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji se že izrisujejo posamezne podrobnosti poteka tega dela plenarnega zasedanja evropskega parlamenta.

Najprej naj bi nastopili podpredsednica evropske komisije za vrednote Věra Jourová in v imenu sveta EU portugalska ministrica za evropske zadeve Ana Paula Zacaria. Od slovenskih poslancev iz vrst EPP sta že napovedana nastopa vodje slovenske delegacije Romane Tomc (SDS) in njenega kolega iz skupine Franca Bogoviča (SLS).

Tomčeva je prejšnji teden tvitnila, da se v SD in LMŠ bojijo preverjanja dejstev na terenu. Napovedala je, da bodo v evropskem parlamentu prišla na dan dejstva o medijih in novinarjih, ki bi jih predlagatelji radi zamolčali.  



Vodja skupine EPP Manfred Weber je sicer konec tedna v intervjuju za avstrijski tednik Profil podprl predlog premiera Janeza Janše, da bi evropska komisija glede delovanja vladavine prava in medijske svobode poslala v Slovenijo posebno misijo za ugotavljanje dejstev, da bi preverili, kaj se dogaja. Na vprašanje glede Janševih teorij zarot o globoki državi in monopolu laži v medijih je Weber odgovoril, da »ne deli tega, kako Janša argumentira. A vsakdo ima pravico izražati svoje argumente.«
 

Kaj bosta povedali Joveva in Fajonova?

Irena Joveva (LMŠ) naj bi v jutrišnji razpravi povedala, da bi se EU v slovenskem primeru morala odzvati hitreje, kot se je na Madžarskem in Poljskem. Vse, kar se dogaja, je v njenih očeh posledica delovanja premiera Janše in tišine tistih, ki naj bi bili v vladi, ker so branik demokracije. Posebej bo poudarila dogajanje v zvezi s STA.    

Tanja Fajon (SD) napoveduje, da bo govorila o stanju v medijih, nazadovanju temeljnih vrednot, ko gre za demokracijo, pravno državo, temeljne pravice. »Nikoli si nisem želela razprave o Sloveniji v evropskem parlamentu. Pomeni, da smo resno na radarju. To nam pred prevzemom predsedovanja svetu EU gotovo ne koristi. Nasprotno,« je pojasnila.  

Povod je bila Poljska

Povod za razpravo je bilo dogajanje na Poljskem, kjer je vlada predlagala davke na oglaševanje v zasebnih medijih, kar bi utegnilo zmanjšati medijsko ponudbo na trgu. Razpravo je predlagala EPP. Dodana je bila Madžarska in nato v četrtek še Slovenija. V levosredinski S&D so vztrajali pri vključevanju Slovenije, ker da se položaj na področju medijske svobode slabša. V liberalnem Renew so pojasnili, da je izpodkopavanje medijske svobode nesprejemljivo in da je zadnje dogajanje v Sloveniji skrb vzbujajoče.

Drugače kot Slovenija sta Madžarska in Poljska že v postopku po 7. členu, saj sta bili tarči očitkov, da kršita temeljna načela EU.   


V evropskem parlamentu so sicer za zasedanje posebne skupine za demokracijo, vladavino prava in temeljne svoboščine, ki je v petek obravnavala položaj v Sloveniji, pripravili poseben analitični dokument interne narave. V njem parlamentarna strokovna podporna služba na 33 straneh analizira položaj v Sloveniji. Pišejo o napetih odnosih vlade z opozicijo in mediji.

Neposredni napadi premiera

Navajajo, da premier Janša neposredno napada medije in posamezne novinarje predvsem na twitterju. Pripravili so še posebno tabelo z napadi premiera in vladnih predstavnikov s sovražnim jezikom, žalitvami in grožnjami novinarjem in medijem, ki kritizirajo vlado ali se ukvarjajo s preiskovalnim novinarstvom, postanejo pa tudi tarče nadaljnjih napadov in groženj sledilcev. »Takšno vedenje je neobičajno za voditelje evropskih demokratičnih držav, ki temeljijo na vladavini prava, temeljnih svoboščinah in spoštujejo vrednote EU,« pišejo v analizi.

Opisano je dogajanje na RTV Slovenija, STA, majski tekst premiera Janše o vojni z mediji, obtoževanje medijev za proteste, napad na fotografa na protivladnih protestih ... Neposredni in osebni napadi ljudi na oblasti na medije in novinarje, spodbujanje drugih k temu ter tudi blokiranje ali grožnje z blokiranjem financiranja, vse to je lahko interpretirano kot zloraba oblasti za ustrahovanje ali utišanje z izvajanjem učinka pomirjanja, ki temelji na strahu, pišejo. »A samo v totalitarnih in avtoritarnih režimih vlada strah, mediji in novinarji pa so zreducirani na vlogo megafona vladne propagande,« je zapisano v analizi.        

Tudi madžarsko financiranje

Ravnanje vlade so kritizirala novinarska združenja, Ovse, Svet Evrope; tudi evropska komisija je večkrat izrazila zaskrbljenost glede napadov na novinarje v Sloveniji, pišejo. Na področju medijev pišejo o težavah, povezanih s političnim vplivom prek lastnikov, tujim financiranjem slovenskih medijev iz kroga Viktorja Orbána, tožbami z zastraševalnim učinkom. Omenjajo ugotovitve iz jesenskega poročila evropske komisije o vladavini prava glede spletnih groženj in nadlegovanja novinarjev.

 

Na drugih področjih se ukvarjajo z napadi vladnih predstavnikov na predstavnike pravosodja, zamenjavo direktorja statističnega urada, pritiskom na nevladne organizacije, menjavami v vodstvu muzejev, sodnimi postopki proti predstavnikom vlade z Janšo na čelu.