Vladno ravnanje z mediji se udarno seli na evropski parket

Po spletnem pogovoru posebne skupine evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, načel pravne države in državljanskih svoboščin, ki je bil prejšnji petek namenjen seznanitvi razmer na področju medijske svobode v Sloveniji, bo jutri popoldne v Evropskem parlamentu potekala plenarna razprava o stanju medijske svobode na Madžarskem in Poljskem, prvič pa je tovrstna razprava razširjena na Slovenijo.

Slovenija, predvsem ravnanje slovenske vlade Janeza Janše na medijskem področju, s tem prihaja na uradni dnevni red evropskih institucij. Pozornost tujih medijev in evropskih politikov, kasneje pa evropskih institucij, je Janša lani novembra pritegnil s tvitanjem o izidu ameriških predsedniških volitev, sledila so poročila uglednih evropskih medijskih hiš o Janševem slogu vodenja države in njegovem odnosu do medijev. Janša se je na poročila odzval napadalno, sploh na dopisnico vplivnega Politica Lily Bayer, kar je sprožilo zgražanje v bruseljskem medijsko-političnem miljeju.

Na plenarni razpravi bodo od slovenskih evropskih poslancev govorili štirje, njihov čas pa je odmerjen na minuto in pol. Barve Evropske ljudske stranke (ELS) bosta zastopala Franci Bogovič (SLS) in Romana Tomc (SDS). Na drugi strani pa Tanja Fajon (S&D/SD) in Irena Joveva (Renew/LMŠ).

»Kaj dosti od razprave ne pričakujem, ker bo vsaka stran predstavila svoje argumente, nam je povedal Milan Zver, ki se je prijavil v razpravo, a ni bil izbran. V zvezi s petkovo razpravo navaja, da je zmotilo, da so na seznam dali ime Matevža Tomšiča, pa ga sploh niso povabili, kar pomeni, da se druga, vladna stran ni slišala.



»Upam, da bodo jutri provladni argumenti lepo predstavljeni, a ne pričakujem, da bi razprava spravila Slovenijo na pranger ali zmanjšala njen ugled. Lahko pa bi, če se bo zgodba nadaljevala agresivno s strani slovenske levice, to imelo posledice za Slovenijo,« ocenjuje Zver in dodaja, da bi lahko to povzročilo zastoj črpanja evropskih sredstev, ki so pogojena s spoštovanjem vladavine prava. »Razprave so potrebne, a zdaj pred slovenskim predsedovanjem svetu EU ni pravi čas za politično igranje z ugledom države,« Zver očita slovenskem liberalcem in socialistom v evropskem parlamentu, ki pa si jim ne upa pripisati namenov, da želijo Slovenijo spraviti v postopek po 7. členu pogodbe o EU. Ta postopek je dolgotrajen in bi se časovno zavlekel globoko v čas po naslednjih parlamentarnih volitvah.

Evropska poslanka Ljudmila Novak (NSi), ki prav tako pripada politični družini EPP, pa ima v nasprotju s kolegi Zverom, Bogovičem in Tomčevo drugačno mnenje. Na jutrišnjo razpravo v Bruslju se ni prijavila, saj je prepričana, da bo ugledu Slovenije škodila. »Prepričana sem, da bi morali tovrstne zadeve urejati sami doma, in ne na tako visoki ravni, kot je evropski parlament,« meni Novakova.

Klemen Grošelj zavrača očitke poslancev EPP, da socialisti in liberalci izvažajo razpravo na evropski nivo, s tem pa da blatijo državo v tujini. »Vsa poročila, ki obravnavajo medijsko krajino v Sloveniji, so zelo jasna. Celotni proces se je začel tudi na podlagi interne študije o stanju vladavine prava in medijske krajine v Sloveniji, ki so jo pripravile strokovne službe evropskega parlamenta. Kar počne desnica, je spinanje in izhod v sili,« nam je povedal Grošelj.   


 
Slovenija je po njegovem tretja država v vrsti, ki ima težave z mediji, modus operandi je evropskim poslancem že poznan. »Poslanci znajo prepoznavati procese v državah članicah, ki so sporni iz vidika demokratičnega razvoja. Vsi so gledali, kaj se dogaja na Madžarskem in Poljskem. Če sta Viktor Orbán in Jarosłav Kaczyński lahko presenetila evropske poslance, jih Janša več ne more, ker so modeli, ki se jih poslužujejo, enakih metod,« nam je povedal Grošelj, s čimer zavrne tezo provladnih poslancev, da slovenska opozicija izvaža težave z vladavino prava in mediji na evropski nivo.   
    
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v 11. členu, ki govori o svobodi izražanja in obveščanja, navaja, da ima vsakdo pravico do svobodnega izražanja, ta pravica pa vključuje svobodo mnenja brez vmešavanja javnih organov, ob tem da se spoštujeta svoboda in pluralnost medijev.