»Ali gre Slovenija po madžarski poti in se bo izolirala v EU?«

V razpravi skupine za spremljanje spoštovanja demokracije, načel pravne države in državljanskih svoboščin, ki deluje v okviru evropskega parlamenta, so poskušali čim bolje razdelati vprašanja, povezana z delovanjem medijev, nevladnih organizacij in pravosodja v Sloveniji.

Že na začetku je vodja skupine, Nizozemka Sophie in 't Veld (Renew), zavrnila očitke, da so vabilo premierju Janezu Janši in ministru za kulturo Vasku Simonitiju poslali tik pred zdajci. Pojasnila je, da so vsa vabila poslali že 24. februarja. Nato so tudi ustregli posebnim željam premierja Janeza Janše glede fizične udeležbe in javnosti poteka razprave. Žal sta premier Janša in minister Simoniti odpovedala udeležbo, je pojasnjevala nizozemska liberalka. Njuno željo, da bi opravili razpravo z njima 26. marca, bodo poskusili uresničiti. Udeležil naj bi se je tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Evropska komisija o napadih na novinarje

Predstavnik generalnega direktorata evropske komisije za pravosodje Emmanuel Crabit je predstavil podrobnosti njihovih ugotovitev o Sloveniji v okviru lanskega poročila o vladavini prava v državah članicah. Poudaril je vlogo svobode medijev. V evropski komisiji pojasnjujejo, da poročilo pripravljajo v dialogu z državami članicami in drugimi akterji. Novo poročilo za letošnje leto so že začeli pripravljati, vključuje pa tudi obisk na terenu.



Vodja skupine Sophie in 't Veld je nato pojasnila, da bodo tudi oni sami opravili misijo v Sloveniji, ko bo položaj to dopuščal. Predstavnik centra nevladnih organizacij Goran Forbici je govoril o retoričnih napadih slovenskega premiera in ministrov nanje, tudi o omejevanju protestov. Predstavnik evropske komisije Crabit je na vprašanje poslanke Roberte Metsola (EPP) pojasnil, da sta glavni težavi na področju medijskega pluralizma napadi na novinarje in nepreglednost lastništva. Glede učinkovitosti pravosodja pa je povedal, da gre na bolje, a da je v primerjavi z drugimi še slaba.

Vzporedni sistem propagande

»Vsi vidimo vzporednice v delovanju madžarske vlade z delovanjem slovenske vlade. Ali vidite nevarnost, da gre Slovenija po enaki poti in se izolira v EU?« je vprašala Katarina Barley (S&D), nekdanja nemška zvezna ministrica za pravosodje. To vprašanje glede madžarske poti je veljalo za področje medijev, a omenila je tudi vpletanje politike v pravosodje. Konkretno je govorila o zadevi notranjega ministra Aleša Hojsa glede zahteve za dostop do podatkov v kriminalistični preiskavi. Predstavnik evropske komisije ni hotel delati primerjav poti držav članic.



»Madžarski primer je očitno nalezljiv in dosega Slovenijo,« je nadaljevala Anna Donáth (Renew). Na vprašanje, kako doseči transparentnost lastništva v EU in kako se lotiti vladnega oglaševanja v provladnih medijih, ni dobila jasnega odgovora evropske komisije. Razprava se je nadaljevala z nastopom medijskim strokovnjakov iz Slovenije. Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek je opozarjala na napade na časnikarje in blatenje novinark kot žensk. Navedla je tudi vzporedni medijski sistem propagande, ki ga postavlja vladajoča stranka,

Če si kritičen, si levičar

Preiskovalni novinar Lenart J. Kučić je orisal slovenski medijski sistem z vidika lastništva, ki da vsak vladi omogoča vplivanje na medije. Marko Milosavljević s FDV je podprl mednarodne razprave o slovenskih medijih. Je pa tudi opozoril na položaj, ko v slovenski vladi vse slovenske in tuje medije, ki jih kritizirajo razglašajo, za leve. Tudi politično družino EPP so razglasili za levo, je pojasnjeval. Tudi Kučić vidi razglašanje medijev za leve kot retoriko. Opozoril pa je tudi na vzorec napadov na vsakogar, ki se na twitterju izpostavi s kritikami vlade.