Janševa politična kartoteka je breme za vodenje v Bruslju

»Bojim se, da slovensko predsedstvo, dokler je na oblasti Janez Janša, ne bi zmoglo vzdrževati dovolj elana, da bi peljalo naprej ambiciozno agendo,« je v odgovoru na vprašanja Dela o pričakovanjih pred slovenskim prevzemom vajeti sveta Evropske unije (EU) povedala voditeljica politične skupine socialistov in demokratov (S&D) v evropskem parlamentu Iratxe García.

To španska socialistka obžaluje in ugotavlja, da je premierova drža drugačna kot med prvim predsedovanjem leta 2008. »Sčasoma je postal avtoritaren in voden s svojimi osebnimi interesi, tudi nad lastno stranko SDS. Pridružil se je evroskeptikom, kakršen je Viktor Orbán, zavrnil je celo priznanje volilne zmage Joeja Bidna, namesto tega se je vdajal teorijam zarote Donalda Trumpa. S takšno kartoteko bo v svetu EU težko pokazal vodenje in posredoval v dogovorih,« je prepričana.  

Predvideno je, da bo premier Janez Janša prihodnji teden na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta predstavljal program predsedovanja in razpravljal s poslanci. Socialistično skupino, ki je za desnosredinsko EPP druga največja v njem, zanimajo predvsem prizadevanja za napredek na področju načrtov za okrevanje. Za njih so v ospredju še teme, kot so politika enakega plačila, migracije, minimalna plača. Po besedah Iratxe Garcíe bodo morali postaviti še težka vprašanja glede zdravja demokracije in vladavine prava v Sloveniji.

Želja, da Slovenija ostane zgled

»V preteklosti je bila Slovenija zgledna država in želimo, da tako ostane. A vidimo, da Janez Janša poskuša izvajati politični vpliv in dobiti popoln nadzor nad celotnim medijskim prostorom kot tudi neodvisnimi institucijami, pravosodjem in policijo, javnimi podjetji in agencijami, sektorji, kot sta zdravstvo in izobraževanje,« je ocenila.

V njenih očeh se spoštovanje vladavine prava in transparentnost pričakujeta v vseh državah članicah EU, »evropski parlament, ki predstavlja evropsko demokracijo, pa ima dolžnost postavljati vprašanja in biti zahteven«. Opozorila je, da so iz parlamenta že poslali nekaj vprašanj slovenski vladi, »a nikoli nismo prejeli nobenega odgovora«. Naslednja priložnost za vprašanja bo prihodnji teden.

Vrzel med vzhodom in zahodom EU

Razpravo na zadnjem vrhu EU o madžarski zakonodaji proti skupnosti LGBTI vidi kot dobro novico, saj so se voditelji držav članic postavili za njene pravice. »Molk o ravnanju in zakonih, ki spodkopavajo dostojanstvo in pravice mnogih evropskih državljanov, je trajal predolgo. To ne more več biti sprejemljivo. Spoštovanje različnosti in spolne usmerjenosti je temeljna vrednota Unije,« je prepričana. Tisti, ki mislijo, da je EU le trg, se močno motijo, je nadaljevala.



Kako bi slovensko predsedstvo lahko pripomoglo k preseganju delitev med zahodom in vzhodom EU? »Mislim, da bi Slovenija lahko imela zelo pomembno vlogo pri premoščanju te vrzeli, ki žal še vedno obstaja med zahodom in vzhodom. Od vseh držav, ki so vstopile od leta 2004, je prva prevzela predsedovanje leta 2008 in je leta 2007 kot prva uvedla evro. Dejansko je bila zgled za uspešno evropsko integracijo in sijoč primer postkomunistične tranzicije v demokracijo,« je ocenila.