Janša na svojo roko v izbiro lokacije in programa

Državne slovesnosti ne bi smele povzročati razburjanja ali razdvajati ljudi, a se spet dogaja tudi to. Tokrat je jabolko spora slovesnost za dan boja proti okupatorju 26. aprila na Mali gori pri Ribnici na Dolenjskem. Nanjo na vabilu, vsaj formalno, vabijo trije predsedniki – Janez Janša, Borut Pahor in Igor Zorčič –, čeprav sta predsednik republike in predsednik državnega zbora ostala brez informacij o programu in govorcu. Še več, v uradu predsednika države so že dvakrat protestirali zaradi ponovne izbire te lokacije.

Že ob prvi slovesnosti na Mali gori je bilo polemično, saj naj bi bila smrt člana organizacije Tigr Danila Zelena leta 1941 nova ideološka kost, ki jo je glodala vlada Janeza Janše. Očitki na račun zgodovinskega potvarjanja dogodkov izpred osmih desetletij, ko je sedanja vlada ob slovesnosti leta 2020 na twitterju zapisala, da »je Zelen umrl zaradi izdajstva komunistov«, čeprav zgodovinskih virov za takšno trditev ni, so že takrat povzročili veliko razburjenja, podobno se dogaja danes.

Predsednik republike Borut Pahor je na vsakoletni pogovor sprejel predsednike ter predsednico veteranskih in domoljubnih organizacij, povezanih v koordinacijo KODVOS, in bil deležen izrazov neodobravanja, da bo letošnja državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju spet na Mali gori. »Prvi napad italijanskega okupatorja in domačih izdajalcev na Tigr na Mali gori ne predstavlja ne začetka in ne celovitosti narodnoosvobodilnega odpora slovenskega naroda med NOB,« so prepričani v koordinaciji. Tudi Pahor je v zvezi s tem javno izrazil nezadovoljstvo. Njegov urad si je namreč prizadeval, da bi bila za letošnjo slovesnost zaradi več razlogov izbrana druga lokacija.

»Gre za spreminjanje in prikrajanje zgodovine po meri desnice, SDS želi izničiti pomen Osvobodilne fronte. Najbolj prikladna za to se ji očitno zdi Mala gora, kjer so karabinjerji in domači izdajalci maja leta 1941 napadli tam nahajoče TIGRovce in to skušajo izrabiti za prikaz prvega spopada z okupatorjem na Slovenskem. Tam ni šlo za spopad, pač pa za poboj izdanih,« pojasnjuje Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB.

Pahorjeva predstavnica v odboru za državne proslave Alja Brglez je že decembra na seji odbora temu nasprotovala, je razvidno iz zapisnika seje. Iz urada predsednika republike so nato 30. marca poslali tudi uradni dopis, v katerem so opozorili na potrebo po izbiri drugega kraja proslave. A so bili prezrti in preslišani, saj je na vabilu na proslavo poleg Janeza Janše in predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča kljub nasprotovanju naveden tudi predsednik republike Borut Pahor.

Medtem ko glede udeležbe predsednika države na tej državni slovesnosti, ki bo prihodnji torek, še ni informacij, je Zorčič odločitev že sprejel. »Dogodek na Mali gori ob dnevu upora proti okupatorju ni državna proslava, saj državne institucije, kot je državni zbor, o izvedbi proslave niti niso bile obveščene, kaj šele seznanjene z njenim programom oziroma scenosledom, kot je to običajno pred državnimi proslavami. Vabilo, na katerem je eden izmed tistih, ki vabi, naveden tudi državni zbor, ni legitimno,« je izjavil za Delo.

Zorčič se tako ne bo udeležil dogodka na Mali gori, ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju pa bo tako kot vsako leto od nastopa funkcije položil venec h grobnici narodnih herojev v Ljubljani.

Pavel Gantar, nekdanji predsednik državnega zbora ocenjuje, da Janez Janša tudi s to potezo daje vedeti, koliko spoštuje in ceni druge in njihovo mnenje.»Če si pač on nekaj zamisli, bo tako, z drugimi se ne ukvarja, takšen je njegov odnos do okolice,« pravi.

V kabinetu premiera zapleta niso želeli komentirati, iz vladnega urada za komuniciranje pa so nam sporočili, da na praznovanje vabi državni protokol, kot je to tudi običajno ob državnih proslavah. Program proslave pa bo javnosti posredovan v prihodnjih dneh.

Na Mali gori je 13. maja 1941 potekal oboroženi spopad pripadnikov domoljubne organizacije Tigr. Fašisti so takrat ubili vojaškega vodjo organizacije Tigr Danila Zelena, političnega vodjo Ferda Kravanjo, Antona Majnika pa so zajeli.