Jame so onesnažene z mrhovino

Kočevje – Od 90 kraških jam, ki so jih v okviru projekta LIFE Kočevsko pregledali jamarji, je bilo le 23 jam čistih. Še bolj pa je zaskrbljujoč podatek, da ima več kot polovica onesnaženih jam odpadke, ki so jih ljudje vanje zmetali v zadnjih največ petih letih. Poleg drobnih komunalnih odpadkov ljudje v jame največkrat odvržejo mrhovino, starejšega letnika pa so tudi nevarni industrijski odpadki.

»Ne samo na Kočevskem, tudi po drugih krajih v Sloveniji velja, da so kraške jame ob cestah onesnažene,« pravi dr. Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa, ki sodeluje v projektu LIFE Kočevsko. Projekt, ki je vreden skorajda 2,3 milijona evrov, se je začel septembra 2014 in se bo končal februarja prihodnje leto, z namenom, da bi izboljšali habitatne razmere za pet močno ogroženih gozdnih ptic na Kočevskem - divjega petelina, gozdnega jereba, belohrbtega detla, triprstega detla in edini par orla belorepca, ki gnezdi ob jezeru v Kočevski Reki – in izjemno ranljiv podzemni ekosistem, kjer je človeška ribica glavni indikator stanja podzemnih voda.



Zato so jamarji Jamarskega kluba Novo mesto v okviru projekta, ki poteka na območju 14 občin – Bloke, Cerknica, Črnomelj, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loška dolina, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica in Žužemberk - pregledali 90 jam, ki naj bi bile najbolj onesnažene. »Šest jam smo očistili, do desetih pa smo omejili dostop z zemeljskimi nasipi ali pa smo zaprli dostop v jamo z mrežo,« pravi dr. Mitja Prelovšek.

Jamarji so čistili jame, ki so imele do 30 kubičnih metrov odpadkov. Za čiščenje ene bolj onesnaženih jam, jame pri Treh križih pri Starem Logu, v kateri je po ocenah od 500 do 1000 kubičnih metrov odpadkov in v kateri so tudi industrijski odpadki, melaminske smole, bi čiščenje trajalo nekaj mesecev. Za to bi, opozarja dr. Prelovšek, država, ki je tudi lastnica jam, morala na tem področju narediti nekaj konkretnega, čeprav je gotovo, da so tovrstne sanacije drage. Za dve jami na Primorskem je pripravljena ocena, da bi ena sanacija stala okoli 600.000 evrov, odstranjevanje odpadkov v drugi jami pa je bilo ocenjeno od 800.000 do 1,3 milijona evrov.



»Med odpadki je ogromno mrhovine, predvsem v predelih, kjer sta razširjena kmetijska dejavnost in lovstvo,« pravi Prelovšek o razmerah na območju projekta Life Kočevsko. Kot onesnaževalce pa ne izključuje tudi krivolovcev, saj so v jamah našli tudi kadavre živali, ki so jim odrobili le rogove. Teh jam jamarji, ki so v prvi vrsti zadolženi za raziskovanje jam, ne pa čiščenje, niti ne poskušajo očistiti, ker je takšno delo izredno nevarno.

»Aktivnih jam, kjer so odpadki stari manj kot pet let, je več kot polovica,« pravi dr. Prelovšek, ki ocenjuje, da je to velika številka, saj je sistem odvoza odpadkov po občinah urejen, pa tudi zavest ljudi naj bi se od sedemdesetih let, ko se je začelo osveščanje o nevarnostih odlaganja odpadkov v naravi, spremenila. Suzana Levstek z občine Kočevje, ki koordinira projekt, pa pravi: »Pretresljivo je dejstvo, da v 85 odstotkih primerov še vedno zasledimo odpadke mlajše od 10 let, v 75 odstotkih mlajše od petih let, v 43 odstotkih onesnaženih jam pa odpadki niso starejši od enega leta! To priča o še vedno rednem odlaganju odpadkov v približno polovico popisanih onesnaženih jam.«



»Odpadki so vizualno moteči, vendar pa je hujše onesnaževanje vode, ki ga na pogled ne zaznavamo,« pravi dr. Prelovšek. Andrej Hudoklin z novomeškega zavoda za varstvo narave pa dodaja, da so jame samo en segment, ki je povezan z ohranjanjem habitatov človeške ribice. Za ohranitev te naše izjemne naravne posebnosti bi morali doseči spremembe pri urejanju prostora, komunali, kmetijstvu in tudi na področju zakonodaje.