V zapuščeni tovarni Argo bo zaživela Hiša ribiške industrije

V prostorih zapuščene tovarne Argo na Dantejevi ulici bo v prihodnjih letih zaživela Hiša ribiške industrije Izola. Takšni so vsaj načrti izolske občine in skupine Pivka – Delamaris, ki želita s pomočjo državnih in evropskih sredstev vzpostaviti interaktivni zgodovinski prikaz izolske ribiške dediščine, center za ribiče in kulinarično ponudbo. Naložba je ovrednotena na več kot 11 milijonov evrov.

Nekdanja ribja tovarna Arrigoni (pozneje Argo), ki jo je leta 1881 zgradil avstrijski podjetnik češkega rodu Carl Warchanek (Varhánek), je s svojim prepoznavnim 52-metrskim dimnikom in slogom moderne arhitekture zavarovana kot kulturna dediščina. Začetki predelave in konzerviranja rib v Izoli sicer segajo v leto 1879, ko je Francoz Emile Louis Roullet na območju poznejšega Delamarisa zgradil prvo tovarno, v predvojnem času poznano kot Ampelea.

Izolski projekt podprla tudi država

Izolska občina je dobrih 3500 kvadratnih metrov zemljišča na območju za mestno marino pred dvema letoma odkupila od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Preostali del zemljišča, ki se razteza na 20.000 kvadratnih metrih, slovenska »slaba banka« še vedno prodaja za okoli devet milijonov evrov in med interesenti naj bi bil tudi madžarski kupec Save Turizma. Po trenutnih načrtih je tako v okolici dovoljena turistična in stanovanjska gradnja (slednjo naj bi s popravki občinskega prostorskega načrta omejili oziroma ukinili).

Projekt izolske hiše ribiške industrije je pred leti podprla tudi država oziroma ministrstvo za kmetijstvo, pri čemer se je tedanja ministrica Aleksandra Pivec zapletla v odmevno afero s prenočitvijo svojih sinov na račun izolske občine. Naložba je ocenjena na 11,2 milijona evrov, kar prvotno načrtovani znesek presega celo za več kot trikrat. Razlog je, pojasnjujejo na občini, slabo stanje objekta. Denar pa naj bi v 70 -do 75-odstotkih pridobili iz evropskih razvojnih skladov. Po oceni izolskega župana Danila Markočiča naj bi namero uresničili v treh do petih letih.

Promocija rib in izolske tradicije

»Interaktivna hiša ribiške industrije bo namenjena povečanju promocije, trženja in vzreje rib ter uživanja slovenskega ulova,« so poudarili na izolski občini. Pomenila bo tudi nadgraditev projekta Kilometer nič ter obstoječo zbirko Izolana – Hiša morja, ki se zdaj nahaja na ulici Alme Vivoda. V novi izolski predstavitveni hiši bodo organizirali tudi izobraževanja za ribiče, predstavljali bodo zgodbe o ribištvu širšim skupinam, predvsem pa nameravajo na ta način ohraniti spomin na ribištvo in na eno najbolj poznanih izolskih tovarn, v kateri so bile za predelavo rib zadolžene pretežno ženske - in je to v povojnem obdobju pomenilo tudi njihovo finančno osamosvojitev.

Izolska občina je dobrih 3500 kvadratnih metrov zemljišča na območju za mestno marino pred dvema letoma odkupila od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).  FOTO: Voranc Vogel/Delo

»Čeprav smo proizvodnjo preselili v Pivko, v Izoli ohranjamo prodajalno, in z avtobusom se dnevno k nam vozi na delo okoli 25 Izolanov, kar predstavlja tretjino vseh zaposlenih v Delamarisu,« je dejal Janez Rebec, predstavnik skupine Pivka – Delamaris. Dodal je, da si bogata ribiška zgodovina v Izoli zasluži obeležje.

Načrtovani prostori, za katere so v okviru projekta Las Istre izdelali projektno dokumentacijo, se bodo razprostirali na okoli šest tisoč kvadratnih metrih v več etažah. Predvidena je tudi kulinarična predstavitev tako preko delavnic kot ribje restavracije in prodajalne.

Dediščina, iz katere črpa turizem

Hiša ribiške industrije pa bo s ponudbo obogatene resničnosti in virtualne zgodovinske predstavitve prispevala tudi k poživitvi izolskega turističnega utripa. »Že vrsto let smo usmerjeni k projektom za kulturno ovrednotenje naše destinacije in iz tega izpeljujemo nova turistična doživetja, kar prispeva k dvigu kakovosti ponudbe,« zagotavlja direktor izolskega turističnega združenja Dean Kocjančič. Vzporedno s tem raste tudi turistični obisk Izole, ki se je v času med lanskim junijem in novembrom - v primerjavi z istim obdobjem pred pandemijo - povečal celo do 40 odstotkov.