Stanovanja ob obali ostajajo na papirju

Izolski občinski svetniki so na današnji seji v drugem branju potrdili predlog občinskega prostorskega načrta, ki na območju za izolsko marino predvideva možnost stanovanjske gradnje. To je sicer veljajo tudi do zdaj, a je izolski župan Danilo Markočič ves čas poudarjal, da namerava nekdanjo industrijsko obalo v prihodnje nameniti zgolj turistični dejavnosti in javnemu programu. Na občini pojasnjujejo, da bo dejanske vsebine na tem območju določal šele nov občinski podrobni prostorski načrt.



Izolska degradirana obala že dolgo čaka na ustrezne načrte in tudi na lastnika, ki bi jih izvedel. Med temi zemljišči je tudi dobrih 20.000 kvadratnih metrov veliko območje nekdanje tovarne Argo, katere del je bil tudi prepoznavni izolski tovarniški dimnik, na obali pred marino. Lastnica zemljišča je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ga že dolgo prodaja – sedanja cena znaša slabih devet milijonov evrov.

Čeprav izolski župan že ves čas svojega mandata poudarja, da bo novi občinski prostorski načrt na nekdanji industrijski obali Izole predvidel izključno turistične vsebine, se je izkazalo, da v določenem delu vendarle dopušča tudi stanovanjsko gradnjo. Nekdanji Argo je namenjen javnemu programu (manjši del zemljišča je za ribiški muzej že odkupila izolska občina po simbolični ceni), a je dovoljena tudi stanovanjska gradnja, ki lahko zavzema do petdeset odstotkov pozidave. To je izpostavljeno tudi v prodajnem oglasu za zemljišče na spletni strani DUTB. Stanovanjsko gradnjo do polovice pozidanega območja je občinski prostorski načrt dopustil tudi na sosednjem območju nekdanje tovarne Male opreme, ki ga je občina odkupila za nov kulturni dom, ter v delu, ki je v lasti podjetja Riba.
 

Kakšni so načrti za izolsko obalo

Po besedah Marka Starmana, vodje urada za prostor in nepremičnine na izolski občini, so možnost stanovanjske gradnje na območju nekdanje tovarne Argo dopuščali vsi dosedanji prostorski akti in taka ureditev velja tudi naprej. Stanovanja sicer niso dovoljena v pritličnih prostorih. »Gre za območje tako imenovanih centralnih dejavnosti, v katerih so predvideni tudi kulturni center, ribiški muzej in mestni hotel. Seveda pa bo ureditev določena šele s sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta in arhitekturnim natečajem za določeno območje,« je poudaril. Šele takrat se bo izkazalo, ali bo mogoče graditi tudi stanovanja. Dosedanje idejne urbanistične ureditve, ki jih je naročila občina, stanovanjske gradnje na obalnem območju niso predvidevale.
 

Obala, kjer je dovoljen le turizem

Preostala nekdanja izolska industrijska obala pa je, kot potrjuje Starman, z novim občinskim prostorskim načrtom namenjena izključno turizmu ter športni in rekreacijski dejavnosti. Gre za kompleks Merkur, ki je na Rudi, ob izteku nekdanje obalne ceste med Koprom in Izolo ter tudi območje ladjedelnice in Delamarisa ter »izolskega trikotnika« ob hotelu Delfin. Razen ladjedelnice, ki je v lasti DUTB, so vsa omenjena zemljišča – prek Hete Asset Resolution, slovenske podružnice slabe banke nekdanje Hypo Alpe Adria Bank, in Gorenjske banke – v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića.

Za območje ladjedelnice, ki se razprostira na dobrih 42.000 kvadratnih metrih, pa je Lista Mef in Izolani predlagala, da bi ga od DUTB nazaj odkupila občina ter ga namenila za športne in kulturne vsebine. Zadnja izklicna cena na neuspeli dražbi je znašala 6,6 milijona evrov. Če te pobude župan ne bo uvrstil za obravnavo na eni od prihodnjih sej občinskega sveta, bodo začeli zbirati podpise za referendum.