Istra letos ne bo deležna niti kapljice več

Štiri istrske občine so z začetkom (suhe) pomladi vse bolj v skrbeh, da se jim bodo tudi to poletje ponovile težave pri oskrbi s pitno vodo. Vse bolj je jasno, da država in sosednje primorske občine naslednje mesece ne bodo priskrbele niti kapljice več vode za Istro. Še največ je obljubljajo iz hrvaške Istre (dvakrat več kot lani), simboličnih deset litrov na sekundo iz Italije, nekaj več vode je dala narava decembra in januarja, a jo že februarja in marca jemlje nazaj.

Kolicina Padavin za 4. str

»Zaloge v vodnjakih, iz katerih črpamo, so nekoliko boljše, kot so bile pred letom dni. Tudi pretok Rižane je podoben dolgoletnemu povprečju. Ampak vremenske napovedi in vremenoslovci nas opozarjajo, da poleti ne moremo pričakovati bistveno boljših razmer, zato je zelo verjetno, da se bomo poleti znašli v podobnem položaju, kot smo bili lani, ko so nam od konca julija ves avgust dovažali vodo s cisternami,« nam je položaj orisal Martin Pregelj, ki je v začetku marca prevzel nov štiriletni direktorski mandat na čelu Rižanskega vodovoda Koper.

Zelo verjetno se lahko poleti znajdemo v podobnem položaju, kot smo bili lani, pravi Martin Pregelj. FOTO: osebni arhiv

Iz starega (in že opuščenega) vodovoda iz Italije (preko Barbare) bodo pridobili deset litrov na sekundo. Iz Istrskega vodovoda Buzet obljubljajo, da bodo letos lahko izpolnili pogodbenih 150 litrov na sekundo (lani poleti so lahko dobavljali manj kot polovico te količine, ker so bili tudi pri sosedih precej na suhem). Glede na obljube iz tujine v Kopru upajo, da jim letos ne bo treba sprejeti tako hudih varčevalnih ukrepov, kot so jih lani.

Z ministrstva za naravne vire in prostor so nam odgovorili, da je vlada šele 23. februarja potrdila štiriletni načrt oskrbe rižanskega in kraškega omrežja s pitno vodo, za kar bo država prispevala 2,6 milijona evrov (iz sklada za vode). K temu znesku naj bi štiri istrske občine dodale še 1,5 milijona evrov in kraške občine 375.000 evrov. Od tega denarja letos ne bo prav veliko kapljic. Približno 1,7 milijona evrov bodo namenili za vodnjak B10 v Klaričih pri Brestovici na Krasu. Četrto črpališče v Klaričih bo po prenovi dalo dodatnih 95 litrov na sekundo, vendar se to Istri še več let ne bo poznalo. Črpališče zagotovo ne bo dokončano do konca leta 2024. Teoretično bi lahko bila voda na voljo leta 2025. A le v Klaričih. Če bi jo hoteli prepeljati do vodohrana v Rodik, bi morali obnoviti še precejšnji del omrežja na Krasu. Zanj morajo izdelati projektno dokumentacijo, pridobiti služnosti in gradbena dovoljenja ... Toda če bodo hoteli porabiti razpoložljivi kohezijski denar, bi dela vendarle morali opraviti vsaj do leta 2027. Ocene prenove kraškega omrežja pa se sučejo od 6,5 milijona (država) do 24 milijonov (Kraški vodovod). Zato bo voda iz Klaričev še najmanj štiri leta fatamorgana za Istro.

Nekateri so upali, da bo kaj vode že to poletje priteklo do Rodika iz Ilirske Bistrice, a so bili preveliki optimisti. Zdaj res gradijo povezovalni vodovod Ilirska Bistrica–Rodik, njegova vrednost pa je več kot 21 milijonov evrov. Denar prispevajo EU, država iz kohezijskega sklada in državnega vodnega sklada ter tri občine. Dela naj bi zaključili do konca leta, doslej pa so na polovici. Ta povezovalni vodovod bi teoretično do Rodika lahko pripeljal 20 litrov vode na sekundo, vendar bo na svoji poti oskrboval tudi naselja, zaselke in hiše, zato je bo do Rodika priteklo manj (denimo deset litrov na sekundo). Župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič meni, da bi bila povezava vseh primorskih vodovodov trajna rešitev, seveda bi v sistem morali nujno vključiti še vodni vir Malni s Planinskega polja.

Iz zapisanega je jasno, da so količine vode drugih primorskih občin majhne in da si Istra, ki poleti potrebuje med 400 in 500 litrov na sekundo, vsem milijonom navkljub z njimi ne more veliko pomagati. Zato že več kot 40 let neuspešno iščejo dolgoročno rešitev.

Kubed spet aktualen

»V Istri nam je jasno, da bi višje temperature ozračja, ki jih napovedujejo vremenoslovci, povzročile resne težave pri oskrbi z vodo. Zato menimo, da bi morali poleg povezovanja primorskih vodovodov že zdavnaj zastaviti državni prostorski načrt za vodovod Malni, od koder bi do Rodika pripeljali surovo vodo. Surovo vodo zato, ker pitna voda pozimi, ko je ne potrebujemo toliko, ne sme zastajati v prevelikih cevovodih. Poleg Malnov pa obvezno še vsaj zajetje Kubed. Pred skoraj 30 leti je bil jez v Kubedu že predlagan kot rešitev, a so ga zadnji trenutek umaknili, ker so ugotovili, da bi morali vanj črpati vodo iz Rižane. Če bi torej prišlo do onesnaženja Rižane, bi bila tudi voda v zajetju Kubed oporečna. Zdaj so razmere drugačne, ker bodo umaknili železnico iz doline Rižane in gradijo bistveno varnejšo novo progo, zato morebitna nesreča ne bi smela onesnažiti Rižane. Tako je Kubed spet aktualen,« pravi Martin Pregelj.

Glede dolgoročne rešitve vodooskrbe Istre mora Direkcija RS za vode najprej izdelati strokovno projektno nalogo, potem se bodo šele lotili državnega prostorskega načrta. O tem, kaj so odločili o dolgoročni rešitvi, bo natančneje odgovorila vlada po svoji seji do konca marca, so skrivnostno napovedali na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Istarski vodovod še najbolj oprijemljiv vir

Direktor Istarskog vodovoda Buzet Mladen Nezić je odgovoril, da imajo v Butonigi šest milijonov kubičnih metrov vode več kot lani ob tem času. »V Butonigi načrtujemo povišanje prelivnih bregov umetnega jezera, s čimer bomo lahko skladiščili še večje količine vode. Če bomo letos dokončali dva strateška objekta na Butonigi, potem obljubljenih 150 litrov vode iz Gradol za koprski vodovod ne bi smelo biti pod vprašajem.«