Iskanje učiteljev tudi med nepedagoškim kadrom

Odbor za izobraževanje bo danes obravnaval predlog sprememb zakona o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerimi želijo ublažiti kadrovsko stisko v slovenskih šolah. Po predlogu sprememb bi šole lahko za največ tri leta sklenile pogodbo o zaposlitvi tudi s kandidatom, ki nima pedagoške izobrazbe in bi se moral na tak študij vpisati v prvem letu zaposlitve. Večina predlog podpira, hkrati pa stroka opozarja, da je nujna previdnost, Sviz pa predlaga, da bi bil ukrep začasen.

Nujen je družbeni dogovor o prihodnosti šolstva

V državi primanjkuje okoli 4000 učiteljev. Skupina poslancev s prvim podpisanim Borutom Sajovicem je predlagala spremembe zakona, po katerih bi vrtci in šole za določen čas dveh let lahko zaposlili kandidata, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa opravljenega strokovnega izpita. Če bi kandidat v tem času opravil strokovni izpit, bi takoj sklenili pogodbo za nedoločen čas. Poleg tega bi šole lahko zaposlile tudi kandidate, ki izpolnjujejo pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nimajo pa pedagoške, pedagoško-andragoške ali specialne pedagoške izobrazbe. Z njimi bi lahko sklenili pogodbo za določen čas treh let, s pogojem, da bi se ta delavec v enem letu vpisal na ustrezni študijski program za pridobitev manjkajoče izobrazbe. Če bi jo v treh letih pridobil, bi takoj sklenili pogodbo za nedoločen čas.

Že zdaj zakon omogoča, da vrtci in šole lahko sklenejo delovno razmerje s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, za največ eno leto, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in je taka zaposlitev nujna za nemoteno opravljanje dela. Predsednik zveze ravnateljev Gregor Pečan pravi, da to v praksi pomeni, da takemu učitelju vsako leto znova dajejo pogodbo za določen čas.

Sporočili bodo, da otrok ne bo učil profesor matematike, ker ga nimajo

Ravnatelji rešitev podpirajo, a Pečan opozarja, da s tem vseh težav ne bomo rešili: »Velikanska neumnost je, da diplomanti dvopredmetnega študija na pedagoški fakulteti niso primerni za poučevanje na gimnaziji. Smiselno bi bilo tudi, da bi v šolah lahko učili vsi z diplomo, torej opravljeno prvo bolonjsko stopnjo. Kaj je ključno pri poučevanju? Da imaš do tega afiniteto. Danes pa ljudje v šolah preprosto nočejo delati. Najprej zaradi plač, potem pa tudi zaradi nenehnega vmešavanja staršev v šolski prostor. Dokler tega ne bomo uredili, kandidatov ne bo.«

Spremembe zakona podpirajo tudi v Svizu, a s pridržkom. Menijo, da se s tem, ko se podaljšuje čas, ko učitelj lahko dela brez strokovnega izpita in celo brez pedagoško-andragoškega znanja, relativizira pomen pedagoške stroke. Opozarjajo, da bi posamezni kandidati tovrstne zaposlitve lahko »verižili«: »Kandidat lahko po dveh oziroma treh letih, ko se je sicer vpisal na ustrezni študijski program, a izpitov ni opravil oziroma ni opravil strokovnega izpita, odide na drugo šolo, kjer se lahko ponovno zaposli za določen čas.« Sindikat zato v amandmaju predlaga, da bi bil ta ukrep začasen in da bi po petih letih preverili, ali zanj sploh še obstajajo razlogi.

Bitka za učitelje – mladih ni, starejši v pokoj

Tudi predsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar meni, da bi bilo dobro tak ukrep časovno omejiti: »S pridobivanjem učiteljev praktičnega pouka imamo res težave, a pri izobrazbi ne popuščam. Podpiram tak predlog zakona, da se morajo v enem letu vpisati na študij, pri čemer opozarjam, da je pri pedagoško-andragoški izobrazbi nujna prenova, ker to, kar imamo zdaj, ni življenjsko. Poudarek bi moral biti na didaktiki, razvojni psihologiji.«

ŠPredsednica društva srednješolskih ravnateljev Nives Počkar meni, da bi bilo treba tak ukrep časovno omejiti. FOTO: Blaž Samec

V Svizu dvomijo o učinkovitosti ukrepa: »Ključni vzrok za pomanjkanje učiteljev je neustrezno vrednotenje pedagoškega dela. Predlagatelji novele navajajo primer učiteljev strokovnoteoretičnih predmetov v srednjih šolah, predvsem inženirjev. Ali ni morda vseeno preveč optimistično pričakovati, da se bo inženir, ki v zasebnem sektorju lahko prejema tudi dvakrat višjo plačo, odločil za poučevanje stroke zato, ker bo imel možnost manjkajoče pedagoško-andragoške izpite opraviti v treh letih namesto v enem?«