Inštitut 8. marec za brezplačna šolska kosila

Inštitut 8. marec je z novo kampanjo Za otroke gre v državni zbor vložil spremembo dveh zakonov, da bi zagotovil brezplačno kosilo za vse šoloobvezne otroke. Gre za zakon o osnovni šoli, v katerem bi šolsko kosilo vpeljali kot pravico za vse, trenutno je namreč v zakonu o osnovni šoli zapisano le, da šola zagotovi vsaj en obrok dnevno. S spremembo zakona o šolski prehrani pa bi pravico glede kosila tudi uredili. Po trenutno veljavnem zakonu je namreč šola dolžna v okviru javne službe zagotoviti malico, ne pa tudi kosila.

Kot je pojasnila Mojca Lukan iz Inštituta 8. marec, so se za to odločili, ker mora biti osnovna šola v skladu z zakonodajo brezplačna: »A v praksi vseeno vsebuje številne prikrite stroške. Šolska kosila pa so tista, ki predstavljajo največji strošek za starše šoloobveznih otrok.«

Z novim šolskim letom dražja kosilo in malica

To so ugotavljali tudi s spletno anketo o draginji, ki so jo objavili pred nekaj meseci. Kot je pojasnila Maja Koražija iz Inštituta 8. marec, sta bili najpogosteje izraženi skrbi nezmožnosti plačevanja položnic in naraščanje cen šolske prehrane: »Ugotovili pa smo tudi, da je število otrok, ki potrebujejo šolska kosila vedno več, cenzus pa jih dosega vsako leto manj. Vložena zakona sta odgovor na aktualno situacijo.«

Da bodo zagotovili brezplačno prehrano v osnovnih šolah, je sicer tudi obljuba koalicije, zapisana v koalicijski pogodbi. Na to je spomnila tudi Nika Kovač: »V Inštitutu 8. marec smo pri pripravi zakona veliko razmišljali o tem, ali se boriti za kosila za revne otroke ali kosila vzpostavimo kot pravico za vse. Za drugo možnost smo se odločili, ker se nam zdi pomembno, da zasledujemo cilj brezplačne osnovne šole in modelu nadomestka za prehrano pri redno zaposlenih: ta pripadajo vsem – ne glede na višino plače. Prav tako smo bili veseli zaveze politike, njihovih ciljev pa ne želimo zmanjševati s predlogom zakona, ki zahteva manj.«

V Inštitutu 8. marec so napovedali, da bodo podpise za zakona zbirali prostovoljci od septembra.

Tretjina šol v minusu zaradi šolskih kuhinj

Dolgovi šolskih kuhinj

Glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj je dejal, da zakonov Inštituta 8. marec ne more komentirati, ker ju ni videl, da pa je že obljuba v koalicijski pogodbi problematična: »Ne vidim razloga, da se vsem namenja sredstva. Smiselno in racionalno bi bilo, da se denar porablja za tiste, ki tega res ne zmorejo plačati. Socialni kriterij bi bil verjetno boljši. Vsekakor se pa tu odpira še dodaten problem, in sicer pretočnost in dimenzije šolskih kuhinj – ali so kuhinje vsa ta kosila zmožne pripraviti, ker potem bi jih bilo zagotovo več. Seveda je tudi problem kadra.«

Da kuhinje, kakršne so, ne bi zmogle tega, je prepričan predsednik zveze ravnateljev Gregor Pečan, ki je spomnil, da imajo šolske kuhinje še vedno za okoli devet milijonov evrov dolga iz časa epidemije. Ker kosila niso javna služba, ampak tržna dejavnost, so morale šole same poskrbeti za plačila kuharic, država jim do danes pri tem ni pomagala. Pečan je opozoril, da se ta primanjkljaj zajeda v druge stroške in enako je pri tem predlogu: »Če bo šlo več za hrano, bo za drugo zmanjkalo. Tega ne delajo za otroke, ampak proti njim. Ker šole tega ne bodo mogle izvajati, služili bodo pa cateringi, na katerimi ni možno izvajati nadzora, veliko hrane bo šlo stran. To smo namreč pred leti že imeli in takrat je šlo ogromno hrane v koš! Mislim, da bi bilo boljše, ko bi spremenili način subvencioniranja in bi upoštevali dohodninski razred.«