Inovacije inženirjev odpadke spreminjajo v surovine

Slovenija mora postati ena vodilnih držav na področju trajnostnega razvoja, pri tem pa združiti gospodarsko rast z varovanjem okolja, meni minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Pri tem ima inženirska stroka izjemno pomembno vlogo, je na srečanju pooblaščenih inženirjev na Brdu pri Kranju dodal Črtomir Remec, predsednik inženirske zbornice. Velik nasprotnik trajnosti pa so vojne, je bilo slišati.

Inženirska zbornica Slovenije je ob Svetovnem dnevu inženirstva za trajnostni razvoj gostila največje srečanje pooblaščenih inženirjev v zadnjih letih. Nosilna tema je bila razogljičenje grajenega okolja. Remec je pri tem poudaril zavezo inženirske stroke k zeleni in trajnostni prihodnosti, ki temelji na inovacijah, tehnologijah in rešitvah, ki bodo pripomogle k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. Poudaril je, da je naloga inženirjev, da s svojim znanjem in strokovnostjo oblikujejo rešitve, ki bodo omogočile učinkovito rabo virov, zmanjšanje emisij in spodbujanje trajnostnega razvoja v vseh sektorjih družbe.

Dodal je, da je »Slovenski inženirski dan 2025 priložnost, da kot inženirji pokažemo, kako lahko z inovativnimi rešitvami, kot so ogljično nevtralen beton, reciklaža gradbenih materialov in uporaba zelenih energij, preoblikujemo gradbeni sektor v trajnostno dejavnost«. »Skupaj imamo moč oblikovati prihodnost, kjer bo gradnja odgovorna do okolja in družbe in kjer bodo naši projekti ključni za dosego ciljev trajnostnega razvoja,« pravi Remec.

Kumer je opozoril, da podnebne spremembe niso več oddaljena grožnja – so realnost, ki jo že občutimo. Na to nas opozarjajo vse pogostejša neurja, suše, vročinski valovi in poplave. Opozarjajo nas energetski izzivi, pritiski na surovine in nepredvidljivost vremenskih vzorcev, ki vplivajo na kmetijstvo, gospodarstvo in naša vsakdanja življenja. Prilagajanje nanje je nujnost, in ne izbira. »Slovenijo moramo postaviti med vodilne države na področju trajnostnega razvoja. Dokazati moramo, da je mogoče združiti gospodarsko rast z varovanjem okolja, tehnološki napredek s socialno pravičnostjo in strateško načrtovanje z ambicioznimi podnebnimi cilji,« pravi Kumer.

Gradbeni odpadki ostajajo težava

Pri tem se je zahvalil inženirski zbornici za pobudo, da pripravijo smernice za gradnjo podnebno odpornih objektov. »Pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor spodbujamo, da izkoristi ponujeno roko in sodelovanje ter da v zvezi s tem res naredimo korak naprej,« je dejal Kumer.

Dodal je, da je treba velik korak v smeri trajnosti narediti tudi na področju odpadkov, ki naj ne bodo več breme, temveč vir. Pojasnil je, da Slovenija na leto ustvari več kot 8,5 milijona ton gradbenih odpadkov, kar je tri četrtine vseh odpadkov. Večina se jih uporabi za zasipavanje in konča v procesih, kjer se ne doseže njihovega polnega potenciala.

Nova jasnejša pravila za gradbene odpadke šele pridejo. FOTO: Borut Tavčar/Delo

»Strožja pravila za gradbene odpadke bodo zmanjšala administrativne ovire in omogočila njihovo večjo in kakovostnejšo ponovno uporabo v gradbeništvu. Jasna merila za prenehanje statusa odpadka bodo ustvarila pravno varnost in odprla trg sekundarnih surovin. S sistemskimi ukrepi bomo poskrbeli, da bo že v fazi projektiranja stavb in infrastrukturnih objektov narejen načrt za zmanjšanje odpadkov in ponovno uporabo materialov,« je navedel minister. Napovedal je tudi, da bodo trajnostno naravnani javni razpisi dajali prednost recikliranim materialom in trajnostnim rešitvam, kar bo ustvarilo priložnosti za trajnostne poslovne modele.

Remec pa je je opozoril, da je stopnja recikliranja gradbenih materialov v Sloveniji zelo nizka. »Težavo imamo že z odvozom izkopanega materiala z gradbišč, ker nimamo primernih deponij,« je pojasnil. Zato se mu zdi ključno, da se pregleda, kaj je mogoče ponovno uporabiti na drugi lokaciji ali pa v sežigu odpadkov.

Slovenski inženirski dan (SID) se je uveljavil kot osrednji strokovni dogodek slovenskih pooblaščenih inženirjev. Med ključnimi temami letošnjega srečanja so razogljičenje gradbenega sektorja v pristaniščih, trajnostno poročanje in potenciali zelenih energij v Sloveniji (geotermija, sonce, veter, voda, vode, vodik, jedrska energija, skladiščenje CO2), izbira trajnostnega konstrukcijskega sistema, nove uredbe o odpadkih in kako ravnati z njimi, gradnja s sekundarnimi in recikliranimi materiali ter odpadki, ogljično nevtralni beton in optimizacija njegove proizvodnje, sončne elektrarne, polnilnice za električna vozila, baterijski hranilniki, toplotne črpalke in pametne rešitve za njihovo upravljanje, upravljanje hitrosti na avtocestnem sistemu in razogljičenje pristanišč.