Imuniteta

Tokratno besedo tedna sta spodbudila razprava o spremembah postopka podeljevanja procesne imunitete poslancem in začetek kazenskega postopka zoper enega od poslancev, ki je kandidata za evroposlanca označil za »fašista«.

Poslanec se je za izjavo pripravljen braniti na sodišču, kar utemeljuje: »Če nekdo ločuje ljudi na bolj in manj vredne na podlagi barve kože, spola, rase, če izpodbija osnovno listino, na kateri je oblikovana povojna družba, deklaracijo o človekovih pravicah, ki izhaja iz tega, da smo ob rojstvu ne glede na spol, raso vsi enaki, če nekdo tako eksplicitno in s tako vehemenco /.../ to počne, to napada, kako bi ga pa vi poimenovali?«

Celotna zgodba ima s slovaropisjem več skupnega, kot se zdi na prvi pogled. Ko slovaropisec (oziroma v dotičnem primeru slovaropiska) prebere zgornjo izjavo, v poslančevem miselnem procesu prepozna t. i. onomaziološko načelo slovaropisja, kjer izhajamo iz predmetnosti in iščemo ustrezno poimenovanje.

Tak primer so slikovni slovarji, kjer imamo npr. sliko drevesa, slovar pa nam pove, da tej predmetnosti rečemo drevo.

Mnogi od več kot 20 slovarjev, ki trenutno nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, temeljijo na obratnem, t. i. semaziološkem načelu, ko v slovarju izvemo, kaj določena beseda pomeni. Že dolgo je znano, da so žaljivke, kletvice in zgoraj omenjeni besedi podobni izrazi v slovarjih med najbolj iskanimi, za slovaropisce, ki moramo pripraviti korektno razlago, poiskati ustrezne zglede rabe, prikazati morebitne sinonime, pa med najbolj težavnimi.

Obenem se nam pogosto dogaja, da na inštitut prejmemo predlog ali kar zahtevo za izbris določenega gesla ali pomena iz slovarja in tako v želji po korektni odslikavi pojmovnega sveta plujemo med Scilo in Karibdo. V takih primerih pa bi si slovaropisci želeli imuniteto.





—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Mija Michelizza.