Regres

Regres pravite?! V najbolj razširjenem pomenu, ki ga SSKJ opisuje v duhu časa svojega nastanka kot 'znesek, ki ga dobi delavec, upokojenec kot prispevek za dopust' in je v Pravnem terminološkem slovarju opredeljen kot 'denarni prejemek iz delovnega razmerja, ki ga v višini najmanj minimalne plače prejme delavec s pravico dopusta'?

Rezultati nedavne Delove ankete kažejo, da petina slovenskih anketirancev letos na dopust zaradi finančnih razlogov sploh ne bo šla. Tudi pogovor s prijatelji in znanci izkaže drugačne namene: doma so potrebne manjše adaptacije, opravil se bo servis jeklenega konjička, uredilo zavarovanje, nabavilo kurilno olje, plačali dolgovi, denar prihranil za učbenike.

»Regres?!« se začudi kolegica. »O nazadovanju boš pisala?« Podpomen, ki je v SSKJ skrit v frazeološkem gnezdu, je očitno že precej bolj razširjen! Kolegica ni psihologinja, da bi že zaradi stroke regres razumela kot sopomenko za regresijo kot 'vračanje na razvojno nižjo, primitivnejšo stopnjo vedenja, ravnanja'.

Regres kot pravica, progres? Zagotovo je z regresom lažji korak v nov dan, pa čeprav z njim poravnamo le položnice. Potreba po novi opredelitvi pojma ali njegovem udejanjanju?

Vsekakor tudi zgodba o času in družbi.





—
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica dr. Nataša Gliha Komac