Galerija
Hrvaški novinarji: Predlogi ogrožajo neodvisno novinarstvo
Hrvaško društvo novinarjev in Hrvaška zveza novinarjev sta podprla slovenske kolege glede pomislekov o spremembi medijske zakonodaje.
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Hrvaško društvo novinarjev (HND) in Hrvaška zveza novinarjev (HNZ) delita pomisleke kolegov Radiotelevizije Slovenije (RTVS) glede predlaganih sprememb treh zakonov s področja medijev.
Predlagano razdeljevanje rtv-prispevka po mnenju hrvaških novinarjev ni samo udarec na neodvisnost javne službe, ampak ogroža tudi njeno preživetje. Opozorili so še na predlog, da bi vlada vplivala na imenovanje vodstva RTVS in Slovenske tiskovne agencije (STA), s tem pa bi si zagotovila vpliv na uredniško politiko. »Verjamemo, da takšni predlogi medijske zakonodaje resno ogrožajo preživetje javne RTVS, javni servis, neodvisno in strokovno novinarstvo pa so jamstvo pri ohranjanju demokracije vsake družbe,« so zapisali v sporočilu.
Pri HND in NHZ so prepričani, da bi morali o tako pomembnih zakonih voditi daljšo, temeljito in kakovostno razpravo, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki, novinarji in zainteresirana javnost.
»Neodvisno, svobodno in objektivno poročanje je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje demokracije, pri čemer imajo javni servisi pomembno vlogo. Za preživetje javnega servisa in za popolno uresničevanje njegove vloge je potrebno varno in stabilno financiranje,« so prepričani.
Ministrstvo za kulturo je prejšnji teden na e-demokraciji objavilo predlog treh medijskih zakonov, in sicer novele zakona o medijih, novele zakona o RTVS in novele zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Na razpolago je dalo le nekaj dni za obravnavo.
Najbolj odmevajo predlogi sprememb razdeljevanja rtv-prispevka, in sicer bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za STA, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. V zakonu o medijih so med drugim dopolnili definicijo javnega interesa, medtem ko se v predlogu novele zakona o STA med drugim spreminja način imenovanja nadzornikov, ki se z DZ prenaša na vlado, in razreševanje direktorja STA.
Predlogi novel so naleteli na burne odzive tako v domači kot mednarodni javnosti glede same vsebine kot tudi kratkega roka javne obravnave. Tega so kasneje po pozivu koalicije podaljšali do začetka septembra.
Preberite tudi: »Spreminjanja medijske krajine ni v koalicijski pogodbi«
Predlagano razdeljevanje rtv-prispevka po mnenju hrvaških novinarjev ni samo udarec na neodvisnost javne službe, ampak ogroža tudi njeno preživetje. Opozorili so še na predlog, da bi vlada vplivala na imenovanje vodstva RTVS in Slovenske tiskovne agencije (STA), s tem pa bi si zagotovila vpliv na uredniško politiko. »Verjamemo, da takšni predlogi medijske zakonodaje resno ogrožajo preživetje javne RTVS, javni servis, neodvisno in strokovno novinarstvo pa so jamstvo pri ohranjanju demokracije vsake družbe,« so zapisali v sporočilu.
Pri HND in NHZ so prepričani, da bi morali o tako pomembnih zakonih voditi daljšo, temeljito in kakovostno razpravo, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki, novinarji in zainteresirana javnost.
»Neodvisno, svobodno in objektivno poročanje je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje demokracije, pri čemer imajo javni servisi pomembno vlogo. Za preživetje javnega servisa in za popolno uresničevanje njegove vloge je potrebno varno in stabilno financiranje,« so prepričani.
Pred začetkom je včeraj nekaj sto novinarjev in medijskih delavcev pred stavbo DZ z nagovori, transparenti in vzkliki pozvalo k neodvisnosti in svobodi slovenskih medijev. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ministrstvo za kulturo je prejšnji teden na e-demokraciji objavilo predlog treh medijskih zakonov, in sicer novele zakona o medijih, novele zakona o RTVS in novele zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Na razpolago je dalo le nekaj dni za obravnavo.
Najbolj odmevajo predlogi sprememb razdeljevanja rtv-prispevka, in sicer bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za STA, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. V zakonu o medijih so med drugim dopolnili definicijo javnega interesa, medtem ko se v predlogu novele zakona o STA med drugim spreminja način imenovanja nadzornikov, ki se z DZ prenaša na vlado, in razreševanje direktorja STA.
Predlogi novel so naleteli na burne odzive tako v domači kot mednarodni javnosti glede same vsebine kot tudi kratkega roka javne obravnave. Tega so kasneje po pozivu koalicije podaljšali do začetka septembra.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji