Golob: Ustavni sodniki so podrli sorazmerja v plačah v državi

Kljub temu da so v vladi prepričani, da je treba plače v javnem sektorju urediti celovito, je ustavno sodišče podalo navodilo, kako naj se izvrši njihova prvotna odločba glede sodniških plač. Po mnenju predsednika vlade Roberta Goloba sta pri odločbi zanimiva dva elementa – prvi je ta, da bo plača za najnižje plačane sodnike, okrajne in okrožne, po 1. januarju 2025 skoraj enaka. »V denarju se pri njih ne bo poznalo nič,« je dejal Golob in dodal, da se spremeni zgolj datum.

Drugi element odločbe ustavnega sodišča je, da bo imel predsednik vrhovnega sodišča, ki po Golobovih besedah tega sicer nikoli ni želel, višjo plačo, kot jo ima predsednica države Nataša Pirc Musar. 

Golob je prepričan, da tudi ustavni sodniki »niso imeli namena vzpostavljati novih plačnih nesorazmerij s svojim parcialnim posegom v plačno politiko«. »Z dobrimi nameni so podrli sorazmerja v plačah v državi,« je dejal predsednik vlade, ki je danes v odgovorih na poslanska vprašanja večinoma govoril o plačah v javnem sektorju.

»To gledamo od leta 2008 naprej. Vsak, ki pride z dobrimi nameni, podre sorazmerja,« je dejal in dodal, da se je njegova vlada zavezala, da bo v pogajanjih, ki so v sklepni fazi, poskušala ta nesorazmerja urediti vsa naenkrat. Povedal je še, da bodo seveda uresničili ustavno zahtevo. 

Golob: Za obvladovanje medvrstniškega nasilja bi morali redefinirati vlogo staršev in šolnikov

Pri obvladovanju medvrstniškega nasilja, ki je v porastu, nismo prav posebej učinkoviti, s spremembo zakonodaje bi morali tudi redefinirati vlogo staršev in zaposlenih v šolskem sistemu, je v odgovoru na poslansko vprašanje dejal premier Robert Golob. Obenem je pozval, da problematike medvrstniškega nasilja ne mešamo z vprašanji romske manjšine.

Poslanka Iva Dimic (NSi) je v poslanskem vprašanju Golobu spomnila na nedavni primer medvrstniškega nasilja na brežiški osnovni šoli in opozorila, da so že maja lani seji parlamentarnih odborov vlado pozvali k ukrepanju. »Vedno znova nas pretresajo poročila o podobnih dogodkih, vendar kakšnih konkretnih rešitev še vedno nismo slišali ne videli,« je bila kritična.

Golob je pritrdil, da je problematika medvrstniškega nasilja »izjemno resna«. »Ta problem, ki se je iz Združenih držav Amerike prelil v Evropo, bo žal najverjetneje postajal vedno večji, zato klasični normalni odzivi ministrstev, najverjetneje tudi policije, na način, kot smo jim bili priča do sedaj, verjetno ne bodo zadoščali,« je ocenil. Pojasnil je, da je ministra za vzgojo in izobraževanje danes ponovno pozval, da mu poroča o izvedenih aktivnostih od omenjene seje odborov, in da pripravi načrt, s katerimi ukrepi se bodo skupaj s policijo lotili te problematike.

Pri dečkih še vedno prevladuje fizično, pri deklicah pa psihično nasilje

»Sam ne ocenjujem, da so bili do sedaj predstavljeni ukrepi zadostni,« je dejal. Po njegovem prepričanju bodo morali s spremembo zakonodaje redefinirati vlogo staršev in delavcev v šolskem sistemu, slednje tudi opolnomočiti, da bodo lahko to vprašanje ustrezno naslovili. Obenem pa ne verjame, da se da temu družbenemu fenomenu v celoti izogniti.

Ob problematiki medvrstniškega nasilja je izpostavil tudi vprašanja romske manjšine, pri čemer pa je pozval, da se teh vprašanj ne meša, čeprav včasih pride do prepleta. Vprašanja romske manjšine po njegovih besedah namreč zahtevajo posebno obravnavo. »Ni enostavnih rešitev,« je dejal in dodal, da bo treba pripraviti poseben akcijski načrt, kako se soočati s tem.

Tretje vprašanje pa je po njegovem to, ali je slovenska policija ustrezno organizirana in pripravljena na soočanje s tem fenomenom medvrstniškega nasilja.

Premier verjame, da bo lahko tudi omenjeni dogodek v Brežicah služil temu, da bodo spremembe učinkovite in da bo v prihodnje obvladovanje tega pojava nekoliko bolj učinkovito. »Danes pa žal moram tudi sam deliti mnenje, da nismo prav posebej učinkoviti pri obvladovanju tega vprašanja,« je dodal.