Evropski projekt za kolesarski turizem

Slovensko-italijanski partnerji evropskega projekta čezmejnega programa Interreg VI-A Italia-Slovenija 2021–2027 načrtujejo spodbujanje kolesarskega turizma in promocijo območja od obalno-kraške regije, Goriške in Gorenjske pa do Furlanije-Julijske krajine in Veneta. Za to bodo namenili 4,4 milijona evrov, pri čemer bo evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3,5 milijona.

»Projekt promovira kolesarski turizem kot obliko trajnostnega turizma,« je na včerajšnji predstavitvi v Kopru pojasnil državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Marko Koprivc. Partnerji projekta bodo v dveh letih predvidoma poskrbeli za izboljšanje kakovosti ponudbe za kolesarske turiste in intenzivnejšo promocijo čezmejnega območja. Vodilna partnerka pri projektu je dežela Furlanija-Julijska krajina, sodelujejo pa še Regionalni razvojni center Koper, Regionalna razvojna agencija Gorenjske, Posoški razvojni center, Občina Kobarid, Lokalna akcijska skupina vzhodnega Veneta (VEGAL) ter regionalna destinacijska organizacija Furlanije-Julijske krajine PromoTurismo FVG.

Ponudba, ki jo s pomočjo omenjenega projekta uvajajo, je med drugim ladijska povezava od Pirana do Ankarana, ki jo bodo po lanskoletnem premoru letos poleti spet vzpostavili. Plovilo bo lahko sprejelo tudi nekaj kolesarjev. Ladja Zlatoperka, ki jo je krmaril Izolan Sandi Radolovič, je sicer že pred dvema letoma in leto prej povezovala vsa štiri istrska mesta. Obenem bo med Istro in Krasom vozil avtobus s prikolico za kolesa. Ta bo kolesarjem pomagal premostiti višinsko razliko med morjem in Kraškim robom. Linija bo služila tudi kot navezava na čezmejne kraške in brkinske kolesarske povezave. V prihodnje bodo partnerji projekta poskušali nadaljevati začeti projekt s pomočjo občin.

Povezovanje istrsko-kraškega območja kot enotne kolesarske turistične destinacije je namreč eden od ciljev projekta, v okviru katerega bodo zasnovali obalno kolesarsko traso med slovenskim delom Istre, Furlanijo-Julijsko krajino in Venetom. Trasa sicer delno že poteka po sredozemski kolesarski poti Eurovelo 8 in je del širše kolesarske povezave, imenovane Adrioncycletour, ki bo povezovala celotno jadransko obalo od juga Italije čez Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Albanijo do Grčije.

Naložbe tudi pri Kobaridu in na Gorenjskem

Na slovenski strani bo Občina Kobarid v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo zgradila odsek daljinske kolesarske poti D7 (Robič–Jelšane) od Kobarida proti mejnemu prehodu Robič. Drugi dve investiciji bosta na italijanski strani. V Furlaniji-Julijski krajini bodo uredili odsek na Soški kolesarski poti (FVG5) Gorica–Punta Sdobba, ki se navezuje na čezmejno kolesarsko os Gorica–Nova Gorica. V vzhodnem Venetu pa bodo obnovili kolesarski most pri Maranghettu, ki je del kolesarske poti ob reki Lemene.

Posoški razvojni center bo v podporo kolesarskemu turizmu ponovno vzpostavil avtobusno povezavo med Posočjem in intermodalnim centrom v Čedadu. Poleg tega nameravajo kolesarjenje povezati tudi s prevozom z vlakom na Bohinjski progi, kar bodo lahko predvidoma še razširili na prihodnjo čezmejno železniško povezavo na območju somestja obeh Goric.

Na Gorenjskem pa bodo na trasi kolesarske poti Rateče–Kranjska Gora–Bled–Bohinj opremili dve novi počivališči, namestili dva števca koles in omogočili varno hrambo ter polnjenje električnih koles.