Evropska mladina ni odprta do podjetništva

Anketa Eurobarometra, objavljena marca letos, je pokazala, da 46 odstotkov mladih, starih od 15 do 30 let, razmišlja o samostojni podjetniški poti, a jih le 14 odstotkov dela korake v tej smeri, v povprečju pa je le devet odstotkov že vzpostavilo eno izmed oblik podjetništva.

Mladi v državah zahodne Evrope, recimo v Italiji, Španiji, Nemčiji, Franciji, Finski, bi bili praviloma raje zaposleni, mladi Vzhodne Evrope pa bolj pogosto razmišljajo o samostojni podjetniški poti. V povprečju v državah EU kar 55 odstotkov mladih bolj ceni redno zaposlitev, 39 odstotkov pa samozaposlitev. V Sloveniji bi bilo raje redno zaposlenih kot samozaposlenih 51 odstotkov ljudi, v sosednji Hrvaški, ki zadnja leta žanje odlične rezultate s svojimi startupi, pa bi bilo raje redno zaposlenih le 37 odstotkov. Več mladih, ki bi bili raje samozaposleni kot zaposleni, imajo poleg Hrvaške le še redke države: Ciper, Litva, Latvija, Grčija, Portugalska. Pomenljiv je tudi podatek Eurobarometra, da v Sloveniji le 16 odstotkov mladih meni, da imajo njihovi vrstniki »močan interes« za podjetništvo, 20 odstotkov pa jih meni, da niso »prav zelo« zainteresirani za podjetništvo. V primerjavi s Hrvaško pri nas še enkrat več mladih sploh ne bi razmislilo o podjetniški poti.

anketa samozaposlitev

Kot je na včerajšnjem posvetu v državnem svetu dejal Patrik Kovacs, častni predsednik evropske mladinske organizacije, to kaže, »da v primerjavi z drugimi deli sveta, še posebej pa z Azijo, evropska mladina ni odprta do podjetništva. Tisti, ki so, pa so večinoma odprti do podjetništva v storitveni dejavnosti, najbolj jih zanimajo spletna prodaja, izobraževanje ter kulturne dejavnosti.« Anketa kaže, da je najmanj zanimanja za oblike podjetništva v proizvodnji, inženirstvu, kmetijstvu in poslovnem in zavarovalniškem svetovanju.

V Sloveniji študentje, ki odprejo SP, izgubijo pravice, ki izhajajo iz študentskega statusa, je opozoril Matej Grah iz mladinske sekcije Gibanje Svoboda. Simona Purkat, Slovenska demokratska mladina, pa je predlagala uvedbo davčnih počitnic za prva tri leta poslovanja novih podjetij, kar bi po njenem pomagalo povečati podjetniško pobudo.

Blaž Jamšek, mladi podjetnik in predsednik nove sekcije za startup in scale up pri GZS, je nanizal štiri ključne ukrepe, ki bi bili nujno potrebni za pomoč slovenskemu podjetniškemu okolju: davčne olajšave za investicije, znižanje obdavčitve delniško opcijskega nagrajevanja zaposlenih, poenostavitev in pospešitev zaposlovanja tujcev ter oblikovanje nove gospodarske oblike nejavne delniške družbe. »Država naj nam omogoči primerljive in konkurenčne pogoje in tako omogoči, da v Slovenijo pripeljemo kapital, znanje in talente, da bomo lahko zvišali dodano vrednost.«

Proizvodnjo vidimo kot umazano

Po besedah Jamška je pomanjkanje kapitala največja težava slovenskega podjetništva, njegova neuspešnost pa verjetno deloma tudi razlog, da za mlade ni tako zanimivo, saj se ga preveč drži sloves »tvegane zaposlitve.« »Kapital je v Sloveniji od prejšnje krize na smrtni postelji. Že uveljavljeni podjetniki ne morejo zbrati kapitala za nove stroje in za zaposlitev talentov, marsikateri pa je prisiljen poslovanje preseliti v okolje, kjer je to mogoče.« V času avtomatizacije in digitalizacije podjetja potrebujejo visoke vložke, ki jih sama ne zmorejo, mednarodna konkurenca je preprosto prehuda, je dejal Jamšek.

»Dodana vrednost in dobičkonosnost večjega dela slovenskega gospodarstva je tako nizka, da omogoča le preživetje, ob tem pa se zaostanki za vodilnimi v panogah povečujejo. Monetarni eksperiment denarnega sproščanja se je končal, vstopamo v obdobje, ko se kapital spet draži. To bo povzročalo selitve prodornih in inovativnih podjetnikov v kapitalsko ugodnejša okolja.«

Poleg tega je, kot smo slišali na posvetu, problem tudi pomanjkanje »znanih slovenskih podjetnikov.« Nejc Novak, član upravnega odbora sekcije mladih menedžerjev, je dejal, da jih imamo, a »z razlogom ne živijo v Sloveniji.« Po njegovih besedah je razlogov, zakaj naše podjetništvo ni boljše in zakaj mladih ne zanima, »veliko in nanje nimam odgovorov, vem pa, da se v zadnjih desetih letih nismo ukvarjali z njimi.«

Uspešni podjetnik Igor Akrapovič je dejal, da sta pri karieri samo dva pola: »Varna služba, kjer si priklopljen na državni aparat, ali pa podjetništvo, ki je način življenja, trdega dela, avantura, a tudi neprecenljiva svoboda.«

Jamšek je v povezavi z zanimanjem mladih za storitve opozoril tudi, da je bilo državno podporno okolje v zadnjem desetletju osredotočeno na razvoj storitvenih poslovnih modelov, zmanjkal pa je poudarek na »trdem disku.« Po njegovih besedah med mladimi velja prepričanje, da je proizvodnja umazana, neugledna, zato se je po njegovem mnenju deloma tudi zmanjšalo zanimanje za tehnične poklice. A kot pravi, nas storitveni sektor ne bo rešil gospodarskega zaostanka. »Jasno je, da se v prihodnosti globalizacija končuje, kar pomeni, da mednarodni trgi ne bodo tako dostopni, kot so bili, zato moramo kot družba narediti več za povečanje in izboljšanje proizvodnih zmogljivosti.«

Nesmiselnost bolonjske reforme

Drugi problem, kot smo ga na posvetu večkrat slišali, pa sta demografska kriza in beg možganov. Upokojujejo se številčno največje generacije in na trg dela vstopajo številčno najmanjše. Delež delovno aktivnih se zmanjšuje, kadrovski bazeni iz tujine se praznijo, slovenska podjetja pa ne morejo pridobiti kadra iz tujine, saj je za združitev družine zahtevano znanje slovenščine. »Dobivamo informacije, da se v tujini dogaja zaposlovanje na zalogo, pri nas, kjer domačih delavcev primanjkuje, pa so administrativni postopki zaposlovanja tujcev neživljenjski, težavni in žaljivi do človeškega dostojanstva,« je dejal Jamšek. »Že Akrapovič ne more več rasti, kot bi lahko, ker nima kadra, zato se nima smisla pogovarjati o tem, da nas podjetništvo ne zanima. Tudi če bi nas zanimalo, zaradi pomanjkanja kadra ne bi moglo delovati,« je dejal Novak.

Da mladi odhajajo, je po mnenju Jamška odgovorna tudi »največja katastrofa zadnjih generaciji – bolonjska reforma.« »Nespametna odločitev, da se slovenskim diplomantom prve stopnje ne prizna 7. stopnja izobrazbe tako kot drugje po Evropi, je privedla do tega, da se je vstop mladih na trg dela zamaknil, saj se večinoma vsi odločijo za dodatni dve leti študija, s čimer smo trajanje študija podaljšali, in ne skrajšali, kar je bil prvotni cilj reforme.«