Promet v nobenem od 36 večjih evropskih mest od Osla do Neaplja prebivalcem niti do leta 2030 ne zagotavlja podnebju prijazne oblike transporta, ugotavlja najnovejše poročilo Koalicije čistih mest. Mesta pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in onesnaženja zaradi prometa ne napredujejo, kot bi morala. Dostopnost javnega potniškega prometa in kakovost zraka sta tudi največji slabosti Ljubljane, kjer država z današnjim dnem ukinja odlok o kakovosti zraka.

Poleg malih individualnih kurišč je promet v Ljubljani glavni krivec za onesnažen zrak. Lanska kampanja nevladnikov iz Focusa – ta je član Koalicije čistih mest –, v kateri so merili koncentracije dušikovega dioksida (NO₂) v zraku na 156 lokacijah znotraj ljubljanskega avtocestnega obroča, je dala skrb vzbujajoče rezultate. Še zlasti, ker je bila prometna aktivnost v času merjenja zaradi epidemioloških ukrepov približno petino manjša. Na desetih lokacijah so bile koncentracije glede na zakonodajo previsoke in škodljive za zdravje. Po novih smernicah WHO pa v Ljubljani tako rekoč ni lokacije, kjer naše zdravje ni ogroženo zaradi onesnaženega zraka, opozarjajo v Focusu.

Ljubljana potrebuje podporo države

Marjeta Benčina. FOTO: Arhiv društva Focus

Sicer se je naša prestolnica glede na lansko poročilo in z doseženimi 45,7 odstotne točke slabo obnesla tudi v kategoriji uvajanja nizkoemisijskih con, saj se »le malo posveča omejevanju motornega prometa, ki se steka in generira v mestu«, ugotavlja poročilo. Kot pravi Marjeta Benčina iz Focusa, je Ljubljana »še vedno mesto, v katerem je mogoče z avtomobilom brez večjih težav hitro doseči cilj«. Ne glede na to pa bi si želeli, dodaja, da se »mestna oblast osredotoči na cilje iz celostne prometne strategije in začne resno omejevati motorni promet, namesto da mu še bolj odpira vrata z novimi parkirnimi mesti, načrti za širitev vpadnic in ukrepi, ki le povečujejo prometno motorno aktivnost«: »Za izpolnitev podnebnih ciljev in izboljšanje kakovosti zraka bo treba spremeniti mobilnost prebivalcev in obiskovalcev mesta in za to mora občina zagotoviti trajnostne alternative. Za izvedbo nekaterih ukrepov pa potrebuje tudi podporo države.«

Odloki o kakovosti zraka od danes preteklost

A slednja je z današnjim 1. marcem ukinila odloke o načrtu za kakovost zraka na območjih z največjo obremenitvijo, to je v Ljubljani, Mariboru – skupaj z Miklavžem na Dravskem polju –, v Murski Soboti, Trbovljah in Zagorju in da za določen čas odlok ohranjajo le v Celju. Spomnimo, da je vzrok za to odločitev, da zadnja tri leta dnevne mejne vrednosti PM 10 na teh območjih niso bile presežene več kot 35-krat v letu. A s tem država na najbolj onesnaženih območjih ukinja oziroma znižuje dosedanje »bonitete« v obliki višjih spodbud za menjavo starih kurilnih naprav z novimi ali s toplotnimi črpalkami. V Kranju in Hrastniku, kjer so že dlje časa brez odlokov, je tako, denimo, namesto 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe v menjavo stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko oziroma namesto največ 3200 evrov občanom zdaj pripadla »izenačena« subvencija – do 40 odstotkov priznanih stroškov naložbe oziroma največ 2500 evrov.

Eko sklad je doslej spodbude za vgradnjo toplotnih črpalk oziroma kurilnih naprav na lesno biomaso na javnem pozivu na območjih občin, ki so imele oziroma imajo sprejet odlok, lahko dodeljeval le, če na parceli, na kateri je bila naložba izvedena, ni bil določen prednostni način ogrevanja z zemeljskim plinom oziroma daljinskim ogrevanjem. Le na območju teh občin pa je lahko dodelil spodbudo za nakup plinskega kondenzacijskega kotla. Z objavo novega poziva v teh dneh Eko sklad uveljavlja nekaj novosti, a poudarja, da spodbude za toplotne črpalke in kurilne naprave na biomaso ne bodo mogli dodeliti, če so na območjih z odloki naložbe že izvedli do 28. februarja.

Od 1. marca pa bodo spodbude za toplotne črpalke in kurilne naprave na lesno biomaso dodeljevali na območju celotne Slovenije, razen glede na prednostni način ogrevanja na območju Celja, kjer odlok še velja. Seveda to, opozarjajo na Eko skladu, velja za vloge, oddane po 1. marcu, pri katerih mora biti naložba izvedena od tega datuma dalje pa do zaključka javnega poziva, predvidoma aprila letos.

Tudi spodbudo za plinski kondenzacijski kotel na območjih navedenih občin, kjer odlok od danes ne velja več, bodo lahko dodelili le, če je Eko sklad prejel vlogo do včeraj, zadnjega februarja, in če bo naložba zaključena najkasneje do objave zaključka javnega poziva, kar bo predvidoma aprila letos. Kot pravijo, bodo v obeh primerih aprilski rok poskušali podaljšati do konca leta.

Zanimanje za kandidiranje na javnem pozivu je zelo veliko. Do 21. februarja je Eko sklad prejel več kot 41.500 vlog. Trenutno obravnavajo prispele v avgustu lani.

Kako nad emisije v prometu?

Ljubljana bi morala bolj izkoristiti potencial javnega prevoza. FOTO: Črt Piksi

Po podatkih evropske komisije promet v mestih prispeva skoraj četrtino toplogrednih plinov v EU in je edini sektor, v katerem emisije od leta 1990 vztrajno naraščajo. Raziskava Koalicije čistih mest med drugim izpostavlja, da je treba prilagoditi zakonodajo EU in spremeniti evropske načrte za zmanjšanje emisij tako, da bodo imela mesta večjo odgovornost za doseganje ciljev. Tudi najvišje uvrščeni Oslo, Amsterdam in Helsinki so zbrali le med 64 in 71 odstotkov točk, kar kaže, da morajo začeti več vlagati v trajnostno mobilnost.

Brez tega bodo obstala sredi poti do ničelnih emisij. Mestna občina Ljubljana bi morala po navedbah Focusa »sprejeti tudi ukrepe, kot so brezemisijske cone in dobra parkirna politika, predvsem pa izkoristiti potencial javnega prevoza in prebivalcem ponuditi čim bolj učinkovit, konkurenčen sistem, ki bo obenem dobro povezan z drugimi načini mobilnosti«. S tem, pravijo, lahko reši dva problema na en mah.