Brez sistemskih rešitev reforma zdravstva le recept za destabilizacijo

Časi so izredni, je dejal Delov komentator Ali Žerdin, zato sta se s kolegom Janezom Markešem nanje odzvala z »izredno oddajo« Od srede do srede - v petek. Kajti obrisi zdravstvene reforme, ki jo napoveduje vlada Roberta Goloba, so zdaj bolj jasni, kot so bili v sredo.

Najmanj, kar se da po Markešu povedati, je, da gre za ukrepe, ki se le v eni točki srečajo z zahtevami civilne družbe Glas ljudstva – da je treba bolnikom brez zdravnika le-tega zagotoviti, vse drugo ostaja nenaslovljeno. Ukrepi vlade ne naslavljajo čakalnih vrst, torej se ta ne ukvarja z zasebnimi zavarovalnicami. Z veliko kritiko so najavili drastične ukrepe na področju ZZZS, opozarja, niso pa se dotaknili jasne razmejitve med zasebnim in javnim zdravstvom ter dvoživkarstva.

»Diagnoza«, ki se nanaša na ZZZS, po Žerdinu pomeni, da imamo težave s finančnim ožiljem in črpalko – srcem zdravstvenega sistema, ki je centrala ZZZS.

Dobro je, da je vlada dvignila problem zdravstva na najvišjo možno raven, meni Markeš, kar nakazuje, da se bo vlada ukvarjala s ponovno vzpostavitvijo sistema. Vse ostale najave tega ne kažejo.

Ali je tudi koalicijska pogodba potrebna prenove?

Primerjavo, ki jo je naredil predsednik vlade Golob med ZZZS in med zasebnimi zavarovalnicami, je Markeš označil za frapantno. Spomnimo, da je premier dejal, da bodo začeli tam, kjer je največ denarja, to je v ZZZS s 4,5 milijarde evrov vrednim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem na leto. Na drugi strani so zasebne zavarovalnice, ki imajo 60 milijonov evrov dobička, kar ni primerljivo. Premier je primerjal neprimerljivo, trdi Markeš. Če bi želel primerjati dobičke, bi moral upoštevati nič dobička ZZZS in 60 milijonov dobička v zasebnih zavarovalnicah. V javnem zdravstvu je sicer dobiček sporna stvar, saj se mora denar vračati v sistem. Če bi želel predsednik vlade primerjati denarne tokove v dveh sistemih, bi moral po Markešu pošteno povedati, da se v zasebnih zavarovalnicah po javno dostopnih podatkih obrača 600 milijonov evrov, od katerih je 60 milijonov evrov dobička. V ZZZS pa je med 3,5 in 4 milijardami evrov zaklenjenih, ker so fiksni strošek plač, socialnih pravic, izobraževanj in dopustov ... Preostanka je tudi tu torej okrog 600 milijonov evrov. Zdi se, da gre za ne pretirano dober uvod v reformo sistema, zaključi Markeš.

Žerdin omeni še en paradoks: oceno, da je ZZZS pravzaprav eden slabih ostankov socializma. »Kar je bila in je še Janševa teza,« spomni Markeš. Nenavaden je podatek, da ideja zdravstvenih zavarovalnic sega v drugo polovico 19. stoletja, nadaljuje Žerdin, in da gre za inovacijo Otta von Bismarcka, ki je bila eden prvih korakov v smer socialne države.

V Slovenijo vdira ameriški model, ki ga spodbujajo taki in drugačni lobiji, zlasti pa zainteresirano privatizacijsko zdravništvo, in je v popolni koliziji s konceptom države kot socialnem sistemu, ki je tudi ustavno definiran, trdi Markeš.

Markeš se čudi, ker je rešitev, ki jo je nakazal premier Golob, zelo podobna dokumentu oziroma zahtevam zdravnikov, ki so jih ti v omejeni skupini postavili leta 2019 in katerih podpisnik je bil tudi Erik Brecelj, sedanja »prva violina zdravstvene reforme«. Njihove zahteve so bile po Markešu »milo rečeno čudne« in »sporne«, še zlasti glede dvoživkarstva. Kot vzorčen dokument omeni pet izhodišč civilne družbe. »Zdaj pa nastaja vtis, da so se minister Danijel Bešić Loredan, Erik Brecelj in premier namenili obračunati z državnim sistemom – s centralno zavarovalnico in da bo celotna reforma v prikazu nemogočih številk in v nepreglednosti ter korupciji, ki sta sicer možni,« meni Markeš.

Reforma po njegovem vzbuja vtis iz časa pred volitvami: da je kriza slovenskega zdravstvenega sistema programiran kaos iz določenih zainteresiranih skupin, da je namen kaosa vleči ga do točke zloma in v izrednih razmerah poiskati denar, da stanje zamrzneš in rečeš to je zdaj to: v izrednem stanju postaviti hibridni sistem, ki na koncu tiste, ki so v novi prvotni akumulaciji pridobili prednost, postavi za nove patricije slovenskega državno-socialnega sistema. In to je po Markešu popolnoma narobe.

Če ne bodo našli razširjenih sistemskih rešitev, napoveduje, se utegne zadeva končati z vstajo ljudstva. To je zanesljivo recept za destabilizacijo družbe, posvari, ki se kaže tudi v najavah stavk.