»Epopeja rešenih zaveznikov združuje narode«

Otok, Metlika – Več kakor 500 ljudi se je danes udeležilo spominske slovesnosti v Otoku v metliški občini ob obletnici osvoboditve zavezniških vojakov iz ujetništva v Ožboltu pod Pohorjem, ki so v spremstvu partizanov pred 74-leti nato krenili na 250 kilometrov dolgo pot v Belo krajino, od koder so jih z zavezniškimi letali odpeljali v Bari.  

Pogumno epopejo slovenskih partizanov je v svoji knjigi z naslovom Vranov let v svobodo popisal takratni udeleženec Ralph F. Churches. Slednji je prestajal ujetništvo v taborišču Stalag XVIII D v Mariboru od poletja 1941. do poletja leta 1944, ko je nato z nekaj tovariši pobegnil iz delovišča pri Ožbaltu v Sv. Lovrenc na Pohorje, ki je bilo tedaj do Ribnice na Pohorju pod partizanskim nadzorom. 



Med 30. avgustom in 18. septembrom 1944 se je zgodila edinstvena osvoboditev zavezniških vojnih ujetnikov med drugo svetovno vojno. Partizani Šercerjeve brigade, Kamniško-zasavskega odreda in dolenjski partizani so namreč brez žrtev pripeljali do Semiča 103 zavezniške vojake.



Iz partizanskega letališča Otok pri Metliki so Britanci čez nekaj dni odleteli v zavezniško bazo v Bari.



Slovenski partizani so med vojno rešili 812 sestreljenih zavezniških vojakov. Ob tej priložnosti so se navzoči spomnili nenadomestljivega prispevka Slovencev, ki so pomagali zavezniškim vojakom in tako spremenili usodo številnim družinam ter obenem zasadili seme sodelovanja z evropskimi partnerji.

Vranov let priča o značaju partizanov

Metliški župan Darko Zevnik je prepričan, da je Otok humana zgodba o reševanju človeških življenj. »Poleg velikih zmag zavezniških vojakov so tudi zgodbe, ki so povezovale narode, in prav to predstavlja epopeja Vranov let,« je povedal Zevnik.



Predsednik slovenske borčevske organizacije Tit Turnšek pa je prepričan, da prav Vranov let govori značaju slovenske partizanske vojske v skrbi za ranjenega tovariša, pri čemer je omenil nekdanjega poveljnika zavezniških sil v invazijah na Francijo in Nemčijo in kasnejšega predsednika ZDA Dwighta Davida Eisenhowerja, ki je po končani vojni rekel, da zavezniki nikoli ne bodo mogli poplačati, kar so za njih storili jugoslovanski partizani, česar pa zagotovo nikoli ne bodo pozabili.

Zavezniki med potomci partizanov

In bržkone je tudi to razlog, da so se danes prireditve v Otoku v Beli krajini med drugim udeležili tudi visoki predstavniki veleposlaništev Velike Britanije, ZDA in Rusije.



Srečanje z domačini, ki so med krvavo vojno proti fašizmu in nacizmu delili s partizanskimi borci in zavezniškimi vojaki še tiste drobtinice, ki so jim ostale, je bilo prisrčno in nikogar od zahodnih zaveznikov niso motili partizanski prapori, kakor tudi ne domoljubne pesmi iz grl učenk in učencev osnovne šole Podzemelj, ki so ubrano zapeli pesmi z naslovom Šivala je deklico zvezdo in med drugim tudi nekdanjo neuradno himno slovenskih pionirjev z naslovom Lepo je v naši domovini biti mlad. 
 

Z velimi očmi gledal čokolade

Živa priča takratnih dogodkov je bil Zvonimir Ratkovič iz Bereče vasi. Njegov oče je bil v partizanih in iz varnostnih razlogov so njega, njegovo mamo in sestro prav iz Otoka, skupaj z drugimi partizanskimi družinami in z osvobojenimi zavezniškimi vojaki odpeljali z letalom čez Jadransko morje v Bari.



Spominja se potnikov, ki jim je bilo med letom slabo in zelo prijaznega zavezniškega osebja. Nek vojak ga je prijel za roko in odpeljal naravnost v pilotsko kabino, kjer so mu dovolili, da je odprl omaro v kateri je bilo polno čokolad. »Fant, vzemi si kar želiš in jaz sem z velikimi očmi gledal vse te dobrote,« se je danes v Otoku za spletno Delo spominjal leta v Italijo Ratkovič, ki je skupaj z družino v mestu Altamura blizu Barija pričakal svobodo in se nato z ladjo vrnil domov.
 

»Svet je slep celo za genocid«

 Na prireditvi je bil slavnostni govornik predsednik društva Vranov let Eduard Vedernjak. »Zbrali smo se, da počastimo spomin na borce proti naci-fašizmu in se spomnimo vseh tistih, ki so zaradi svojega upora umirali na pragu svojih domov ali v sovražnikovih taboriščih. Umirali so ali bili pregnani že zaradi hrane, ki so jo dajali partizanskim borcem in zavezniškim vojakom, umirali so, če so skrili in skrbeli za ranjene partizane in zavezniške vojake,« je med drugim povedal Vedernjak, ki je hkrati protestiral, ker političnimi sistemi omogočajo izkoriščanje ljudi in uničevanje življenja na planetu, kar omogoča zasužnjevanje, razvoj neofašizma in neti nove vojne. »Svet je slep celo za genocid ne tako daleč od nas,« je prepričan Vedernjak.