Več bolnišnic se ni moglo zanesti na državne nabave zaščitne opreme

Državni zbor danes na izredni seji na zahtevo LMŠ, SD, Levice in SAB razpravlja o predlogu priporočila vladi v zvezi z ugotovitvami revizijskega poročila o učinkovitosti nabav zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje širjenja novega koronavirusa. Predvidenih je osem ur in pol razprave, a brez glasovanja. Odbor DZ je namreč priporočilo zavrnil.

Računsko sodišče je v poročilu, objavljenem 18. marca, ugotovilo, da vlada, ministrstva za zdravje, za gospodarstvo, za obrambo ter zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne opreme niso bili učinkoviti.



Postopki javnega naročanja po mnenju računskega sodišča niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov, so ugotovili na računskem sodišču.
 

Zajc priporočila opozicije označil za nesmiselna

Skupina opozicijskih poslancev je v zvezi s temi ugotovitvami pripravila priporočila, ki pa jih je odbor DZ za gospodarstvo večinsko zavrnil. Med drugim so v priporočilih vladi predlagali, naj ukrepa v skladu s priporočili računskega sodišča, naj pripravi spremembe predpisov, ki bodo zagotovile ustrezne podlage za ravnanje v izrednih okoliščinah, in naj ne izkorišča izrednih okoliščin za vzpostavitev netransparentnih sistemov nabav.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc je na seji odbora priporočila označil za nesmiselna in nepotrebna, saj da ne odražajo dejanskega stanja, medtem ko so v opozicijskih vrstah ponovno opominjali na netransparentnost in neučinkovitost nabav.
 

Bolnišnice ravnale neenotno

Pred koalicijsko preiskovalno komisijo o nabavah zaščitne opreme so se danes kot priče zvrstili direktorji nekaterih slovenskih bolnišnic. Njihova pričanja kažejo, da so ob začetku epidemije koronavirusa nekatere bolnišnice večino nabav zaščitne opreme izvedle same, druge pa so se zanesle na pomoč države.

Po besedah direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Vojka Flisa je bila ustanova z lastnimi naročili zaščitne opreme dovolj dobro pripravljena na prvi val epidemije. Ker so pozorno spremljali, kaj se po svetu dogaja z novim koronavirusom, so že 5. februarja lani ustanovili krizni štab in začeli objavo javnih naročil za nabavo opreme. Ob razglasitvi epidemije 12. marca so tako imeli vso potrebno opremo za enote za intenzivno terapijo, nekoliko slabša pa je bila preskrbljenost z maskami FFP2 in FFP3, je pojasnil Flis.

Težave so po njegovih besedah začele nakazovati po 24. februarju, zato so začeli z javnimi pozivi ponudnikom za oddajo ponudb za dobavo osebne varovalne opreme. Imeli so sicer sklenjene veljavne pogodbe z dobavitelji, ki pa jih zaradi prekinitev v dobavah niso mogli izpeljati. Nato so 18. marca od ministrstva za zdravje prejeli obvestilo, da se bodo vse dobave zaščitne opreme izvajale centralno, prek zavoda za blagovne rezerve.



V UKC Maribor sicer z lastnim naročanjem opreme niso prenehali, prav tako so sami preverjali njeno kakovost. Za njih je dopis ministrstva po Flisovih besedah pomenil razbremenitev za primer, če bi bili v stiski, a so se nato sami povezali z drugimi zdravstvenimi zavodi, s katerimi so si posojali opremo, nekaj pa so je dobili iz blagovnih rezerv.

Sicer pa so se v UKC Maribor bolj kot na državo zanašali na lastna spoznanja in podatke iz strokovnih krogov. Ker državi načeloma niso preveč zaupali, so se sami potrudili, da so imeli ob začetku epidemije dovolj zaščitne opreme za najbolj kritična delovišča, je še dejal.

Po drugi strani so se v splošnih bolnišnicah Izola in Nova Gorica bolj zanašali na pomoč države in jo po besedah Radivoja Nardina, ki je v tistem času vodil oba zdravstvena zavoda, tudi dobili. Kot je poudaril, so nabave zaščitne opreme začeli povečevati januarja, a je opreme na trgu že tedaj začelo primanjkovati oziroma so »cene letele v nebo«, v obeh bolnišnicah pa so imeli le minimalne oziroma nobenih zalog zaščitne opreme.



Poleg tega s tedanjim znanjem o novem koronavirusu niso niti vedeli, kako se odzvati in kakšno zaščitno opremo bi sploh potrebovali. Dodal je, da zato za težave ni mogoče na nikogar pokazati s prstom. Sami so se na epidemijo pripravili organizacijsko, glede zaščitne opreme pa so vedeli, da jim bo na pomoč priskočila država. Komunikacijo z ministrstvom za zdravje je ocenil kot zelo korektno, država pa je poskrbela, da so skoraj takoj dobili osnovne zaloge zaščitne opreme. Do junija lani sta obe bolnišnici opremo korektno dobivali, je dodal Nardin.
 

Na državne nabave se ni bilo mogoče zanesti

Več težav so imeli v Splošni bolnišnici Brežice. Dopis, namenjen preštevanju osebne varovalne opreme, so z ministrstva za zdravje prejeli 3. februarja, ker pa so imeli sklenjene pogodbe z dobavitelji, se jim dobava ni zdela kakšna večja težava in si večjih zalog niso delali, je pojasnila direktorica Anica Hribar. Zato so bili v začetku marca presenečeni, ko so se pojavile težave, sploh pri dobavah zaščitnih mask FFP2 in FFP3.

Ustrezne maske za zagotavljanje dela v rednih programih bolnišnice so zato iskali po različnih trgovinah, obračali so se tudi na druge dobavitelje in različna podjetja. Težave so se po besedah Hribarjeve začele v drugi polovici marca, o čemer so obvestili ministrstvo za zdravje, nato pa 18. marca dobili dopis, da bodo vse nabave opravljene na ravni državi in naj sami ničesar ne nabavljajo. »A se je izkazalo, da se na te skupne nabave ne moremo zanesti,« je dejala Hribarjeva.

Ker so vedeli, kako dolgotrajni bodo postopki zavoda za blagovne rezerve, so se zanesli predvsem nase in iskali ustrezne količine zaščitne opreme na trgu. Ključna je bila po njenih besedah donacija enega izmed posavskih podjetij, s katero so bili preskrbljeni do konca maja.

Nekdanji v. d. direktorja splošne bolnišnice Jesenice Miran Rems je med drugim pojasnil, da se je razpršenost njihovih enot po Gorenjski v primeru epidemije izkazala za dobro, saj so zaradi močne kirurške zastopanosti na Jesenicah imeli večje redne zaloge zaščitne varovalne opreme. Zato se ni bal, da bi zaščitne opreme zmanjkalo.
 

Na pomoč priskočila Madžarska

Hujše pomanjkanje zaščitne opreme pa so imeli v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Direktor bolnišnice Bojan Korošec je poudaril, da je bila njihova bolnišnica kot peta največja v Sloveniji v epidemiji zelo izpostavljena, saj je imela največ covidnih bolnikov glede na število prebivalcev. Ves čas pa se je soočala tudi z drastičnim pomanjkanjem zaščitne opreme.

Na samem začetku se je tako po njegovih besedah zgodilo, da so v nekem trenutku imeli v bolnišnici vsega štiri maske. Iz škripcev jih je tedaj rešila Madžarska, ki je sosednjim državam in s tem tudi Sloveniji podarila ogromne količine kakovostne zaščitne opreme. V drugem valu so se stvari vendarle začele normalizirati in tudi danes težav z opremo nimajo več, je dodal.



Direktorica Splošne bolnišnice Celje Margareta Guček Zakošek je spomnila na krizne razmere, v katerih so se znašle bolnišnice, ki so na začetku epidemije celo med seboj tekmovale za zaščitno opremo. Kot je poudarila, je hvaležna, da se je prvi val kmalu ustavil, saj se še zavedali niso, kakšno težavo imajo z osebno varovalno opremo.

Običajno so namreč uporabili okoli 50 mask FFP2 na mesec. Že v prvem valu epidemije, torej v dveh mesecih in pol, pa so porabili 2500 FFP2 in 2500 FFP3 mask. V drugem valu pa je bilo 1000 mask FFP2 in 1000 mask FFP3 dovolj za vsega dva dneva, je pojasnila.

Spregovorila je tudi o ventilatorjih dobavitelja Geneplanet. Pojasnila je, da so dobili potrditev, da gre za ventilatorje srednje kakovosti, zato so izvedli ustrezen postopek nabave. Tudi danes pa od zdravnikov na intenzivni negi dobiva odzive, da sicer niso vrhunski ventilatorji, a da z njimi lahko delajo.

Seja se je na pobudo Roberta Pavšiča iz LMŠ, ki je napovedal razpravo o podatkih, označenih s stopnjo tajnost, nadaljevala brez navzočnosti javnosti.
 

Koalicija in opozcija vsaka na svojem bregu

Poslanska razprava o priporočilih glede ugotovitev računskega sodišča o učinkovitosti nabav zaščitne in medicinske opreme je pokazala različne poglede na tematiko. Iz vrst opozicije je bilo med drugim slišati očitke vladi zaradi neučinkovitega spopadanja z epidemijo, koalicijski poslanci pa današnjo sejo vidijo kot opozicijski politični obračun.

Šlo je za nov, nepoznan virus, protokolov, ki bi predvidevali kaj se zgodi ob pojavu takega virusa, ni bilo mogoče predvideti, je v razpravi izpostavila poslanka NSi Iva Dimic. Kot je spomnila, so protokole v prihajajočih mesecih popravili in dopolnili. Kritična je bila do predlagateljev seje DZ, ki se po njeni oceni vrtijo v krogu in še vedno pogrevajo zadeve izpred enega leta.

Poslanka SAB Alenka Bratušek se sicer strinja, da so bile izredne razmere in da ne Slovenija ne kdo drug na to ni bil pripravljen. Po njeni oceni bi se opremo lahko kupovalo ceneje in bolj učinkovito.

Poslanec SMC Dušan Verbič današnjo sejo vidi kot politični obračun predlagateljev z aktualno vlado. Opozoril je tudi, da se še ni iztekel 90-dnevni rok za oddajo odzivnega poročila. Po njegovem mnenju je možno, da se v tem času lahko določene ugotovitve tudi spremenijo.



Poslanca LMŠ Edvarda Pauliča je v poročilu računskega sodišča v oči najbolj zbodlo vplivanje oseb brez pooblastil. Po oceni poslanca LMŠ Jožeta Lenarta vlada revizijskega sporočila nikakor noče sprejeti. Kot je še dodal, bo zgodba zaključena takrat ko bodo tudi Komisija za preprečevanje korupcije, policija, tožilstvo in sodstvo opravili svoje delo.

Poslanec SDS Franc Rosec se je v razpravi spraševal, ali imajo pred sabo vsi isto različico revizijskega poročila, saj da nekaterih stvari, ki so jih omenjali opozicijski poslanci, v poročilu ni. Po besedah poslanca SDS Marijana Pojbiča glede poročila računskega sodišča nimajo nobenih težav, saj v njem ni zapisano ničesar, kar bi obremenilo vlado. Njuna poslanska kolegica Mojca Škrinjar pa je dejala, da opoziciji ne očita naloge, da kritično presoja delo vlade, ampak jim očita laži in izkrivljanje informacij.

Poslanko SD Bojano Muršič pa žalosti dejstvo, da pristojni ne priznajo, da so naredili napake, čeprav je delati napake človeško. »Absolutno pa ni človeško izkoristiti položaj za izkoriščanje javnih sredstev na račun epidemije in stisk ljudi,« je dejala.

Poslanec Levice Boštjan Koražija pa je bil kritičen do vladnega prelaganja odgovornosti. Razpršenost odgovornosti pri nabavi zaščitne opreme je po njegovi oceni privedla do »sivih lis ali celo črnih kotičkov,« ko se marsikaj dopusti in prihaja do napačnih odločitev.

Poslanci poslanske skupine Desusa ocenjujejo, da revizijsko poročilo razkriva takratno stanje zadev v pogojih presežnega povpraševanja in bistveno omejene ponudbe in ga je treba vzeti dobronamerno, kot podlago za popravo in izboljšavo prihodnjih ravnanj, je v predstaviti stališča poslanske skupine dejal Robert Polnar.