Združenje mestnih občin Slovenije je zavrnilo predlog ministrice Alenke Bratušek, naj občine, tako kot država, od prihodnjega poletja za starejše in upokojence omogočijo brezplačen javni mestni potniški promet. V svojem stališču navajajo, da je nemogoče pričakovati, da bi mestne občine ob neustrezni povprečnini za leti 2020 in 2021, financirale še brezplačne prevoze za starejše.

V združenju zato pričakujejo, da bo vlada skupaj z ministrstvi čim prej pripravila, državni zbor pa sprejel, zakon, ki bo uredil položaj in pristojnosti ter financiranje mestnih občin. Med enajstimi slovenskimi mestnimi občinami imata ljubljanska in mariborska občina zavezo, da mestni promet organizirata kot koncesijske prevoze ali kot obvezno javno gospodarsko službo, v drugih pa je odločitev prepuščena občinam. Tako je, na primer, Celje dobilo mestni promet šele letos, zdaj ga tako imajo, razen Slovenj Gradca, vse mestne občine. V Murski Soboti, Novi Gorici, na Ptuju in v Velenju je mestni promet brezplačen, v drugih petih mestnih občinah pa je plačljiv; pri terminskih vozovnicah imajo starejši v Mariboru in Ljubljani že zdaj popuste. Poleg mestnih občin imajo mestni avtobusni promet tudi še nekatere druge občine: v Postojni je brezplačen, v Idriji, na Jesenicah, v Krškem, Piranu in Škofji Loki pa plačljiv.



Na ministrstvu za infrastrukturo so ocenili, da bosta za subvencioniranje brezplačnih vozovnic za starejše zadoščala približno dva milijona evrov. Samo ljubljanski mestni prevoznik LPP zbere s prodajo upokojenskih vozovnic za mestni potniški promet 1,9 milijona evrov na leto, občina pa LPP že zdaj subvencionira s 13 milijoni evrov. Na MOL menijo, da država stroška uvajanja brezplačne vozovnice za določeno skupino uporabnikov ne more preložiti na mesto ali prevoznika, temveč mora ukrep veljati za vso državo, ki mora zato zagotoviti potrebna finančna sredstva.

 

Odmik od integracije

Že zdaj so do subvencije upravičeni vsi dijaki in študenti v celotni državi, neodvisno od vrste javnega prevoza, ki ga uporabljajo, pri čemer razliko med prodajno in polno ceno vozovnice plača država. Zaradi tega v ljubljanski občini pričakujejo oziroma zahtevajo, da država omogoči brezplačne vozovnice za starejše tudi na mestnih linijah. Še pomembneje je, da bi vsaka drugačna rešitev pomenila odmik od integracije javnega potniškega prometa v Sloveniji ter to kategorijo uporabnikov postavila v neenakopraven položaj.



Prevoze otrok v osnovno šolo financirajo občine. Lani je MOL za prevoze otrok v osnovne šole namenila skoraj tri milijone evrov, letos pa skoraj 2,8 milijona evrov. Od tega je za prevoze z LPP lani namenila več kot 2,5 milijona evrov in letos več kot 2,4 milijona evrov; v te zneske so všteti tako posebni linijski prevozi s šolskimi avtobusi (minibusi, kombiji) kot brezplačne mesečne vozovnice urbane. Za prevoze učencev s posebnimi potrebami, ki jih organizirajo zavodi, je bilo lani porabljenih 382.000 evrov, letos predvidoma 273.000 evrov, za individualne prevoze otrok (povračilo stroškov lastnega prevoza z osebnimi vozili staršem otrok s posebnimi potrebami) pa lani 52.376 evrov in letos oseminšestdeset tisočakov. Podatki o številu učencev, ki so upravičeni do brezplačnega prevoza, se nanašajo na šolsko leto, pri tem se število teh učencev vsako leto povečuje in v zadnjih letih presega štiri tisoč na šolsko leto.

Leta 2020 bo LPP za plače namenil okoli trideset milijonov evrov, za gorivo 6,5 milijona evrov, od tega bo okoli dva milijona za plinsko gorivo, drugo za dizelsko. S prodajo vozovnic v mestnem prometu zbere LPP približno dvajset milijonov evrov, v primestnem prometu pa 4,4 milijona evrov, je na ponedeljkovi seji mestnega sveta MOL navedel župan Zoran Janković. Letne subvencije MOL znašajo brez DDV dobrih deset milijonov evrov, druge obljubljanske občine prispevajo 1,2 milijona evrov, država pa 8,5 milijona evrov.