Ljubljana – Javni potniški promet se je v samostojni Sloveniji prepolovil, razlog je intenzivna gradnja cest, posledična motorizacija družin in tovornjaki. Hrbtenica je železnica, a to smo povsem zanemarili. Zdaj je promet največja težava vseh načrtov prihodnjega razvoja, odsotnost javnega prometa pa hromi tudi decentralizacijo države.

Poldruga ura, ki jo bo pospešen vlak porabil na prenovljeni progi med Mariborom in Ljubljano, je konkurenčna le, ko je na avtocesti nesreča ali pa avtocesto popravljajo, pravi Josip Rotar iz mariborske kolesarske mreže in eden od pobudnikov za zagotovitev 50-minutne vožnje. Ne nazadnje imajo v Avstriji take povezave že iz Gradca, železnice pa pospešeno urejejo že deset let. Tudi zato v Avstriji z vlaki prepeljejo 13 odstotkov potnikov, pri nas pa le šest.

Rotar razmere v javnem prometu ocenjuje kot klavrne, kar je odraz celotne politike države do trajnostnega razvoja. Tudi za decentralizacijo države je nujna močna prometna povezanost. Avto pa je pri tem najmanj demokratična oblika mobilnosti in ne omogoča solidarne skupnosti povezanih ljudi. »Če pri nas nimaš avta, si odvisen od drugih,« pravi Rotar.



Praznino zapolnjujejo avtobusarji, s sodobnimi pristopi, tudi mobilnim nakupom enotnih vozovnic in, namesto železnice, uvedbo hitrih prevozov med večjimi kraji. A avtobusi so lahko zgodba o uspehu v mestih in kot dopolnitev železnice, pravi Rotar, saj enako kot vozniki avtomobilov ob konicah stojijo v gnečah.

Brez usklajenosti voznih redov

Ko so pred kakšnim desetletjem in pol na Slovenskih železnicah napovedovali, da bi šele v desetih letih javni potniški promet lahko integrirali, hrbtenico pa bi predstavljali tiri, je bila napoved videti kot slaba šala. V evropskem tednu mobilnosti z letnico 2019, ko smo pred meseci vendarle dobili enotno vozovnico za vlake in avtobuse, vozni redi še vedno niso usklajeni, javni potniški promet pa je še vedno prometni deseti brat.



Ministrica Alenka Bratušek je med prednostnimi nalogami infrastrukturnega ministrstva omenila tudi javni potniški promet. Ta se je v devetdesetih letih dvajsetega stoletja s pospešeno motorizacijo prepolovil. In na tirih ostal z vmesno rahlo rastjo pri istih številkah: leta 1996 je bilo 13,7 milijona potnikov in lani 13,6 milijona. Pred petimi leti je bilo na tirih resda tri milijone več potnikov, toda žled in zapora notranjske proge, ter nujne posodobitve infrastrukture so jih očitno precej odvrnile ali preusmerile. V zadnji petletki se je avtobusni medkrajevni javni linijski prevoz potnikov okrepil s 24,8 milijona potnikov leta 2013 na lanskih 31,3 milijona potnikov, kar zna biti tudi posledica urejenega subvencioniranja prevoza dijakinj in dijakov ter študentarije.



Slovenska mobilnostna realnost je takšna, da se v medkrajevnem prometu večina prevaža z lastnimi avtomobili. V dveh desetletjih se je povprečno število vozil na primestnih avtocestnih odsekih (merilnih mestih) povečalo za petdeset odstotkov. Na ljubljanski Celovški cesti so tik pred priključkom na severno obvoznico lani našteli več kot 40.000 vozil, kar pa je v resnici samo 1000 več kot pred petimi leti, 8000 manj kot v letu 2008 in kar 20.000 manj kot na prelomu tisočletja. Žal takšnega upada prometa ni moč pripisati javnemu potniškemu prometu, temveč – kljub odpadanju ometa – preusmeritvi tranzitnega in delno tudi lokalnega prometa v leta 2008 odprti šentviški avtocestni predor.

Tiri bi morali biti hrbtenica

Dejstvo je, da so – bi morali biti – tiri hrbtenica javnega potniškega prometa in da so vozni redi odvisni od infrastrukture, razpoložljivih voznih sredstev in od proračunskih sredstev. V posodobitve tirov je bilo zadnja leta vloženih na desetine milijonov evrov, delo pa še ni zaključeno in vlaki še vedno vozijo (pre)počasi, prestopanje v Zidanem Mostu, na primer, pa potovanja nič ne olajša. Sobotne in nedeljske vožnje so nerentabilne, zato jih tako na cestah kot na tirih ni veliko. Ali je pričakovanje, da bodo avtobusni in železniški vozni redi usklajeni, upravičeno?



Taktni promet, torej vlak na vsako uro v medkrajevnem prometu in, na primer, na četrt ure v primestnem prometu, lahko pogojno pričakujemo, ko bodo Slovenske železnice posodobile svoj vozni park. Bo pa uporabno pogostnost težko doseči že na v glavnem še vedno enotirnih in neelektrificiranih regionalnih (lokalnih, primestnih) progah kot so kamniška, dolenjska s kočevsko progo, kjer bo potniški promet menda spet oživel prihodnje leto, pa po dravski dolini, na celjskem koncu po progah proti Velenju, Rogatcu in Imenemu, kaj šele na elektrificirani in tranzitni enotirni gorenjski progi. Če pri tem koprske, več ali manj tovorne proge, sploh ne omenjamo.

Taktni promet

Taktni promet bo lažje urediti na dvotirnih progah. Ob zapori notranjske proge je kar cvetel primestni promet med Borovnico in Ljubljano. Skoraj zanesljivo bi bilo potnikov še več, če bi bilo tudi vlakov in parkirišč na barjanskih postajah, tudi brezoviški, več. Po podatkih o številu osebnih vozil na avtocesti med Ljubljano in Vrhniko je moč sklepati, da jih kar 12.000 vsak dan že celo desetletje zapusti oziroma zapelje nanjo na Brezovici. Kjer si obupno in za zdaj (zaradi presoje vplivov na okolje) neuspešno prizadevajo še za en priključek na avtocesto in kjer sta poleg vlaka na voljo tako primestni kot mestni avtobus, ki pa sta talca prometnih razmer na običajni dvopasovni cesti brez rumenih pasov, ki jih ni niti po razširitvi Tržaške v štiripasovnico na Dolgem mostu.



O razširjenosti javnega mestnega prometa je poveden podatek, da je bil v tretjem največjem slovenskem mestu, Celju, uveden šele pred meseci. Ali, da je cena ljubljanske letne vozovnice s 365 evri enaka dunajski, čeprav ponudba brez tramvajev in metroja preprosto ni primerljiva.

Velika pomanjkljivost javnega cestnega linijskega potniškega prometa so razmere v prometu. Nove hitre, direktne avtobusne linije so letošnja dobrodošla pridobitev, a kaj, ko avtobusi, tako kot mestni, po izvozu z avtoceste obtičijo v koloni. Prav to dejstvo pač marsikoga od 130.000 dnevnih migrantov, ki prihajajo v službo v prestolnico, odvrne od uporabe javnega potniškega prometa.

Trg avtobusnih prevoznikov je konsolidiran, vozni park je posodobljen, včasih je občutek, da so avtobusi preveliki. Dosedanje koncesije za avtobusne prevoznike se bodo decembra iztekle, a bodo do sklenitve novih podaljšane.