Poslanci sprejeli sklep, da je zoper zakon o vojaških naložbah nedopustno razpisati referendum, zato Levica že napoveduje pritožbo na ustavno sodišče.
Galerija
Ob robu današnjega glasovanja je Levica sklicala tudi novinarsko konferenco pod geslom "ne bodo nas utišali", na kateri so pred poslopjem DZ brali imena okoli 28.000 podpisnikov referendumske pobude. FOTO: Leon Vidic/Delo
Z 51 glasovi za in 33 proti so poslanci pritrdili predlogu vlade, da je zoper zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021–2026 nedopustno razpisati referendum, zato Levica skupaj s preostalo opozicijo že napoveduje pritožbo na ustavno sodišče.
»Že iz samega postopka je jasno, da gre za kršitev zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ter za kršitev ustave, saj bi moral biti sklep o prepovedi referenduma sprejet hkrati z zakonom, ki bi moral biti obravnavan po nujnem postopku,« je stališče pojasnil vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, ki se je skliceval tudi na mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe, v katerem so med drugim zapisali, da iz vladne obrazložitve novele zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki je uvedla možnost sprejetja takšnega sklepa o nedopustnosti referenduma, izhaja povezanost zahteve po takojšnji razglasitvi zakona z obravnavanjem zakona po nujnem postopku in s takojšnjo uveljavitvijo zakona, česar pa v tem primeru vlada ni storila.
Zakon, ki predvideva 780-milijonsko investicijo v vojsko, bo predvidoma začel veljati petnajsti dan po objavi v uradnem listu. Nato pa ima vsak volivec možnost v petnajstih dneh na ustavnem sodišču zahtevati oceno, ali zoper zakon razpis referenduma res ni dopusten.
Podobno stališče kot Levica so zavzeli tudi v LMŠ, SD in SAB, medtem ko je koalicija poudarjala, da zakon izpolnjuje vse pogoje, po katerih je referendum nedopusten. Tudi nujnost po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Uroša Lampreta ne obstaja od danes, ampak že celo desetletje, saj Slovenska vojska že dolgo ne dosega potrebne ravni pripravljenosti. Kot je navedel, nacionalni varnostni sistem že več let zapored ne dosega primerne ravni sposobnosti za spoprijemanje s prihodnjimi grožnjami in tveganji nacionalne varnosti in ne zmore uresničevati vseh dodeljenih ciljev in nalog ter vzpostaviti nujnih obrambnih zmogljivosti države.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji