Levica v zbiranje podpisov za referendum

Ljubljana – Po tem, ko je včeraj državni zbor z 48 glasovi za in 36 proti sprejel zakon o investicijah v Slovensko vojsko, bo Levica skupaj s SD začela zbirati 2500 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma. Ker pa gre za zadeve obrambnega in varnostnega sistema, po mnenju vlade in obrambnega ministrstva razpis tega sploh ni dopusten. Sprejetje takšnega sklepa je vlada že predlagala tudi državnemu zboru, o njem bodo predvidoma odločali prihodnji teden.

Zatem se bo vprašanje dopustnosti izvedbe referenduma o zakonu, ki predvideva 780 milijonov evrov za vojaške naložbe v prihodnjih šestih letih, najverjetneje preselilo na ustavno sodišče, kjer lahko že en sam volivec izpodbija prepoved referenduma.

»Glede na vse okoliščine primera, ob dejstvu dalj časa trajajočega izrazito negativnega stanja v Slovenski vojski, ki je v nasprotju tako s slovensko ustavo kot s sprejetimi mednarodnopravnimi obveznostmi, je mogoče skleniti, da bi ustavno sodišče tak referendum, ki bi pomenil nadaljevanje ohranjanja zatečenega stanja, prepovedalo tudi na podlagi svoje sodne prakse v okviru 15. člena ustave, ob tehtanju konkurirajočih ustavnih vrednot, celo v odsotnosti izrecne pravne podlage za prepoved referenduma v prvi alineji drugega odstavka 90. člena ustave,« sta v pravnem mnenju, ki ga je pridobilo obrambno ministrstvo, njihove argumente podprla dr. Matej Avbelj in dr. Igor Kaučič.

Ustavno sodišče bo imelo za odločitev 30 dni časa, pri čemer koordinator Levice Luka Mesec odgovarja, da 90. člen ustave ne govori o prepovedi referenduma za vse obrambne zadeve, ampak o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države. »Mislim, da varnost države v tem trenutku ogrožata stanje slovenskega zdravstva in stanje v domovih za starejše občane, saj je tam bojišče in tam ljudje v resnici umirajo. To, kar se nam v zdravstvu dogaja, bo imelo hude posledice,« odgovarja.

Na argumente Levice in tudi LMŠ, SD in SAB, da bi v času epidemije moralo biti prioriteta vlade vlaganje v blaženje zdravstvene, socialne in gospodarske krize, in ne vlaganje v vojsko, se je obrambni minister Matej Tonin, ki govori, da gre pravzaprav za sredstva, ki so ključna za preživetje vojske, odzval z besedami, da se bo zdaj kot lev boril, da izdatki za zdravstvo v zdravstveni blagajni čim prej dosežejo 40 odstotkov državnega proračuna.


 

Kaj pa epidemija

A če bi ustavno sodišče vendarle dopustilo referendum – sredstva se ne nazadnje obrambnemu resorju zagotavljajo s proračunom –, bi se država v primeru slabih epidemioloških razmer znašla pred vprašanjem njegove dopustnosti. Profesor ustavnega prava dr. Jurij Toplak je v primeru slatinskega referenduma o stolpu, ki je napovedan za 13. december, izpostavil, da bi referendum med epidemijo zaradi nevarnosti za zdravje in zaradi nezmožnosti izvedbe na način, da bi občani lahko uresničevali svoje svoboščine, pomenil kršitev ustavnih pravic občanov, prav tako referendum takoj po prenehanju strogih omejitev zaradi omejitev med kampanjo, kršitev bi bili tudi odpoved in neizvedba referenduma. Edina načina, ki ju sam vidi, pri katerih ne bi bile kršene pravice, sta prestavitev glasovanja na poznejši čas ali e-referendum.

Če bo 3. januarja, ko načrtujejo začetek zbiranja 40.000 podpisov za zahtevo za razpis​ referenduma, epidemiološka slika še vedno slaba, bodo v Levici najprej predlagali zamrznitev zakona in prestavitev referendumskega odločanja na čas, ko bodo to dopuščale razmere.

A tako kot v slatinskem primeru, ko so na ministrstvu za javno upravo, kjer so skupaj z notranjim ministrstvom in državno volilno komisijo kljub rdeči luči Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) presodili, da se lokalni referendum lahko izvede, odgovarjajo, da tudi za referendum na državni ravni v področni zakonodaji ni omejitev. Najverjetneje bodo tudi v tej dilemi imeli zadnjo besedo ustavni sodniki.