Galerija
Državni svetnik vložil kazensko ovadbo proti Šarcu in Zajcu
Razprava o problematiki divjih zveri se je preselila v državni svet, kjer sta pristojni komisiji sprejeli sklepe za hitrejše uresničevanje obstoječe zakonodaje.
Državni svetniki na skrb vzbujajoče stanje zaradi narasle populacije volkov – in tudi medvedov – opozarjajo z izredno sejo, kmetje s protestom. FOTO: Blaž Samec/Delo
8. 8. 2019 | 13:00
9. 8. 2019 | 12:31
5:57
A+A-
Ljubljana – »Jutri bom vložil kazensko ovadbo proti okoljskemu ministru Simonu Zajcu, premieru Marjanu Šarcu in še komu, če drugače ne želite zastopiti situacije in opraviti svojega dela,« je včeraj popoldne napovedal državni svetnik Branko Tomažič. Tomažič je danes proti njima kazensko ovadbo tudi podal. Očita jima nevestno in ne dovolj ažurno delo pri izvajanju interventnega zakona o odvzemu medvedov in volkov, ki je kaznivo po 258. členu kazenskega zakonika. Zagrožena je denarna kazen ali zapor do treh let.
Ker skorajda ne mine več dan, da ne bi poročali o škodi, ki jo slovenskim kmetom povzročajo volkovi, sta o problematiki odvzema medvedov in volkov iz narave na pobudo svetnika včeraj tri ure razpravljali še komisiji državnega sveta za kmetijstvo in lokalno samoupravo.
Sprejeli so več sklepov, ki so jih v pisni obliki predstavili danes, usmerjeni pa so zlasti v prevetritev zakonskih in podzakonskih aktov za hitrejše uresničevanje interventnega. Dinamika je trenutno prepočasna, saj je preveč tehničnih in administrativnih obremenitev, prav tako so prepričani, da subvencioniranje ograj ni zadosten ukrep, potem ko gre populacijo zveri čez določeno mejo. Prava rešitev je zato lahko le zmanjševanje njihovega števila.
Kot je pred včerajšnjo sejo zapisal Tomažič, številnost populacij medveda in volka ne omogoča strpnega sobivanja, ampak povzroča vse več konfliktnih situacij in spodbuja strah med kmeti ter preostalimi prebivalci podeželja. Divje zveri se zaradi pomanjkanja hrane vse pogosteje pomikajo proti naseljem in tam ne povzročajo le gospodarske škode, ampak tudi resno ogrožajo življenje in varnost prebivalcev.
Situacija se, je še dodal svetnik, ni izboljšala niti z interventnim zakonom o njihovem odstrelu.
Državni svet je o problematiki lani spregovoril na posvetu, na katerem so med drugim predlagali določitev vzdržne številnosti in prostorske razširjenosti zveri.
V sredo so se zaradi nastale škode sicer sestali tudi predstavniki ministrstev za kmetijstvo in okolje, lovske zveze ter zavoda za gozdove. Zaradi ponavljajočih se napadov so sklenili, da bo lokalnim lovskim družinam pri odvzemu volkov pomagala intervencijska skupina omenjenega zavoda.
Poleg tega je kmetijsko ministrstvo začelo izvajati postopke za povečanje sofinanciranja zaščitnih ukrepov proti zverem, ki predvidevajo postavitev električne ograje. Stopnja njenega sofinanciranja se bo do konca leta z zdajšnjih 30 do 50 odstotkov zvišala na 50 do 90 odstotkov.
Medtem sindikat kmetov v soboto dopoldne v Velikih Laščah pripravlja protest pod sloganom Slovenija ne bo zverinjak. K udeležbi pozivajo vse kmete, prizadete zaradi napadov zveri, in vse druge, ki si želijo varnega in poseljenega podeželja.
Ker skorajda ne mine več dan, da ne bi poročali o škodi, ki jo slovenskim kmetom povzročajo volkovi, sta o problematiki odvzema medvedov in volkov iz narave na pobudo svetnika včeraj tri ure razpravljali še komisiji državnega sveta za kmetijstvo in lokalno samoupravo.
Sprejeli so več sklepov, ki so jih v pisni obliki predstavili danes, usmerjeni pa so zlasti v prevetritev zakonskih in podzakonskih aktov za hitrejše uresničevanje interventnega. Dinamika je trenutno prepočasna, saj je preveč tehničnih in administrativnih obremenitev, prav tako so prepričani, da subvencioniranje ograj ni zadosten ukrep, potem ko gre populacijo zveri čez določeno mejo. Prava rešitev je zato lahko le zmanjševanje njihovega števila.
Komisiji Državnega sveta sta sprejeli paket sedmih sklepov. Za zagotavljanje varnosti državljanov in njihovega premoženja predlagajo:
- da pristojni podrobno ocenijo dejansko stanje na terenu in predlagajo učinkovitejše ukrepe, ki bodo omogočili boljše upravljanje z velikimi zvermi
- hitrejše in učinkovitejše izvajanje zakona o interventnem odvzemu ter pripravo zakonskih in podzakonskih aktov, ki bodo odpravili težave operativne narave, ki se pojavljajo ob izvajanju interventnega zakona.
- prioritetno izvajanje odvzema na območjih, kjer se pojavljajo škode in kjer je moten normalni ritem življenja lokalnega prebivalstva.
- upoštevanje posredne škode, ki nastane pri napadu zveri, pri ocenjevanju višine škode
- dostopnost ograj za zaščito premoženja pred napadi velikih zveri za vse upravičence, ki jih zahtevajo, ne glede na to, ali so že utrpeli škodo zaradi napada velikih zveri ali ne.
- iskanje dodatnih tehničnih rešitev, ki bodo prilagojeni posameznemu rejcu glede na značilnost reje in konfiguracijo terena.
Svetniki svarijo že leto dni
Kot je pred včerajšnjo sejo zapisal Tomažič, številnost populacij medveda in volka ne omogoča strpnega sobivanja, ampak povzroča vse več konfliktnih situacij in spodbuja strah med kmeti ter preostalimi prebivalci podeželja. Divje zveri se zaradi pomanjkanja hrane vse pogosteje pomikajo proti naseljem in tam ne povzročajo le gospodarske škode, ampak tudi resno ogrožajo življenje in varnost prebivalcev.
Situacija se, je še dodal svetnik, ni izboljšala niti z interventnim zakonom o njihovem odstrelu.
Ustrelili enega od šestih
Agencija za okolje je letos izdala dovoljenje za odstrel šestih volkov, a je lovcem do danes uspelo odstreliti le enega. Prav tako jim ni uspelo odstreliti nobenega od dodatnih enajstih volkov, ki jih je v interventnem zakonu predvidela vlada.
Med letoma 1996 in 2018 je bilo po podatkih zavoda za gozdove iz narave odvzetih 143 volkov, od tega je bilo 67 odstreljenih po odločbah, 33 izredno in osem nezakonito, 35 pa so bile izgube iz drugih vzrokov, denimo povoza.
Agencija za okolje je letos izdala dovoljenje za odstrel šestih volkov, a je lovcem do danes uspelo odstreliti le enega. Prav tako jim ni uspelo odstreliti nobenega od dodatnih enajstih volkov, ki jih je v interventnem zakonu predvidela vlada.
Med letoma 1996 in 2018 je bilo po podatkih zavoda za gozdove iz narave odvzetih 143 volkov, od tega je bilo 67 odstreljenih po odločbah, 33 izredno in osem nezakonito, 35 pa so bile izgube iz drugih vzrokov, denimo povoza.
Državni svet je o problematiki lani spregovoril na posvetu, na katerem so med drugim predlagali določitev vzdržne številnosti in prostorske razširjenosti zveri.
Na pomoč intervencijska ekipa
V sredo so se zaradi nastale škode sicer sestali tudi predstavniki ministrstev za kmetijstvo in okolje, lovske zveze ter zavoda za gozdove. Zaradi ponavljajočih se napadov so sklenili, da bo lokalnim lovskim družinam pri odvzemu volkov pomagala intervencijska skupina omenjenega zavoda.
Poleg tega je kmetijsko ministrstvo začelo izvajati postopke za povečanje sofinanciranja zaščitnih ukrepov proti zverem, ki predvidevajo postavitev električne ograje. Stopnja njenega sofinanciranja se bo do konca leta z zdajšnjih 30 do 50 odstotkov zvišala na 50 do 90 odstotkov.
Konec tedna kmetje na shodu
Medtem sindikat kmetov v soboto dopoldne v Velikih Laščah pripravlja protest pod sloganom Slovenija ne bo zverinjak. K udeležbi pozivajo vse kmete, prizadete zaradi napadov zveri, in vse druge, ki si želijo varnega in poseljenega podeželja.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji